Ukrajincem, ki bežijo pred vojno, pomagajo številni prostovoljci iz vsepovsod, tudi Slovenije. Nekateri prihajajo kot člani humanitarnih in drugih organizacij, spet drugi so se organizirali s pomočjo družbenih omrežij. So tudi taki, ki pridejo sami na mejo in "se dajo na razpolago". "Pomembno je, da vsi pomagamo, kakorkoli lahko," so se strinjali.

Na javni poziv vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov se je odzvalo 153 pravnih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje javnega poziva, skupaj pa lahko ponudijo namestitev za okoli 600 beguncev iz Ukrajine. Gre za hotele, hostle in apartmaje, namestitve pa so ponudili po celi Sloveniji, so za STA sporočili iz urada.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je včeraj številne tuje veleposlanike v Sloveniji seznanil z aktivnostmi in ukrepi slovenske vlade v povezavi s krizo v Ukrajini. Pri tem je pojasnil, da je od 10. marca za začasno zaščito zaprosilo 4400 oseb iz Ukrajine, so sporočili z ministrstva.

Od začetka vojne je na Poljsko prispelo že več kot dva milijona beguncev iz Ukrajine, večinoma žensk in otrok, je danes sporočila poljska mejna straža. Medtem naj bi v Ukrajini danes znova vzpostavili devet humanitarnih koridorjev za civiliste, ki bežijo z območij spopadov.

V izogib razširitve konflikta, ki ne bi bil več obvladljiv, je ameriški predsednik Joe Biden zavrnil možnost, da bi pri evakuaciji beguncev iz Ukrajine pomagali ameriški vojaki, imajo pa to možnost zasebna ameriška podjetja.

Medtem ko ruski tanki gazijo po Ukrajini in prelivajo kri branilcev in civilistov, množice beguncev pa iščejo zatočišče v sosednjih evropskih državah, premier Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin njihovo nesrečo izkoriščata za svojo predvolilno kampanjo.

Stranke so danes pozdravile namero Slovenije, da lahko po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa zagotovi prostor za 180.000 do 200.000 ukrajinskih beguncev. Nekatere stranke so sicer ob tem skeptične, da lahko država sprejeme tolikšno število, v delu opozicije pa opozarjajo tudi na neenakovredno obravnavo beguncev iz različnih držav.

Na Poljsko se je zaradi nasilja iz Ukrajine v zadnjih dneh zateklo že 115.000 ljudi, je popoldne sporočil namestnik poljskega notranjega ministra Pawel Szefernaker. Še pred nekaj urami jih je bilo po podatkih Varšave 100.000. V Romuniji medtem beležijo okoli 30.000 ukrajinskih beguncev. Po navedbah ZN jih je skupno že več kot 150.000.

Iz Ukrajine je od začetka ruske invazije v manj kot dveh dneh zbežalo več kot 50.000 ljudi, večina v sosednjo Poljsko in Moldavijo, je danes sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Opozoril je, da se proti ukrajinskim mejam premikajo še mnogi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki je bil kritičen do odhajajoče nemške kanclerke Angele Merkel, ker se je pogovarjala z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom o migrantski krizi na poljsko-beloruski meji, ki naj bi jo sprožilo prav ravnanje Minska.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes kritiziral pristop britanskega premierja Borisa Johnsona do migrantske krize v Rokavskem prelivu. Dejal je, da je nad tem "presenečen" ter da voditelji ne bi smeli medsebojno komunicirati prek družbenih omrežij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po tragičnem brodolomu, v katerem je v Rokavskem prelivu umrlo najmanj 27 beguncev, je britanski premier Boris Johnson v četrtek Francijo pozval k sklenitvi dogovora o vračanju migrantov. Predlagal je tudi skupne pomorske patrulje Združenega kraljestva in Francije za zajezitev prehodov migrantov.

Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je v ekskluzivnem pogovoru za britanski BBC dejal, da je "popolnoma mogoče", da je beloruska vojska pomagala migrantom vstopiti na Poljsko. Hkrati je zanikal, da bi Belorusija vabila migrante v državo. Na tisoče migrantov, predvsem z Bližnjega vzhoda, že mesece poskuša prek Belorusije priti v Evropsko unijo.

Iraška vlada je sporočila, da za ta četrtek pripravlja prvi repatriacijski let za svoje državljane, ujete na območju ob poljsko-beloruski meji. Repatriacija bo sicer prostovoljna.

Dve veliki skupini migrantov sta po navedbah medijev uspeli prebiti ograjo na meji med Poljsko in Belorusijo. Več deset ljudem je uspelo v bližini vasi Krynki in Bialowieza na severovzhodu Poljske porušiti ograjo in prečkati mejo, je v torek zvečer poročala poljska tiskovna agencija PAP, sklicujoč se na lokalno radijsko postajo Bialystok.

Uzbekistan je po navedbah vlade v Taškentu popolnoma zaprl mejo z Afganistanom. Zunanje ministrstvo je zavrnilo poročanja medijev, da naj bi bil še vedno odprt prehod na t. i. mostu prijateljstva v bližini uzbekistanskega mesta Termiz, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Eden največjih britanskih ponudnikov oskrbe starejših je danes napovedal, da bo v naslednjih petih letih zaposlil 500 afganistanskih beguncev in s tem ponudil pomoč tistim, ki bežijo pred talibani. Britanci se namreč podobno kot ostala zahodna Evropa sooča s pomanjkanjem negovalcev starejših.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in prvi diplomat EU Josep Borrell so včeraj obiskali sprejemni center za afganistanske sodelavce EU v bližini Madrida. EU bo še naprej nudila in povečala humanitarno pomoč Afganistanu, je zagotovila von der Leynova, ki je tudi potrdila stike s talibani.

Število sodnih postopkov proti članom katoliške cerkve v Nemčiji narašča, potem ko so se tamkajšnje oblasti odločile za ostrejše ukrepanje proti prosilcem za azil, ki najdejo zatočišče v cerkvah, na spletu poroča nemški Deutsche Welle.

Ameriški predsednik Joe Biden, ki je še februarja govoril, da bo v svojem prvem polnem proračunskem letu, to je do 30. septembra 2022, povečal število beguncev za sprejem v ZDA na 125.000, za zdaj ne namerava dvigniti omejitve sprejema do 15.000 beguncev na leto, ki jo je uvedel Donald Trump. Pritisk na južno mejo je tako velik, da ne gre.