Na meji z Ukrajino prostovoljci z vseh vetrov

V begunskih centrih v bližini ukrajinske meje je srečati prostovoljce iz številnih organizacij - Rdečega križa, Karitas, Adre, tam so tudi skavti. Slednji denimo prihajajo v begunski center Humenne na Slovaškem in animirajo otroke, so povedali v centru.

Kot je za STA povedal 19-letni Mihail, pa so minuli teden, preden so begunski tabor, ki je nastal na mejnem prehodu Vyšne Nemecke-Užgorod, prestavili v 30 kilometrov oddaljene slovaške Michalovce, skavti pomagali deliti topli obrok beguncem. Skavti tako s Slovaške kot Češke so tam delali v 12-urnih izmenah.

Kot prostovoljci so ob mejo prišli tudi Ana, Zdenko in Maria, sodelavci enega od telekomunikacijskih podjetij iz bližnjih slovaških Košic. Kot so povedali za STA, podjetje, v katerem delajo, podpira zaposlene, da se vključijo v pomoč beguncem. Tako so denimo čistili šotore, urejali prenočišča, usmerjali begunce do avtobusov, ki so jih vozili naprej in podobno.

Kot je dejala Ana, so se sami za vključitev v prostovoljsko delo odločili, ker imajo nek socialni čut in želijo pomagati. "Bila pa sem presenečena nad tem, koliko prostovoljcev prihaja sem pomagat," je dodala.

Na mejo prihajajo tudi prostovoljci iz Nemčije, Švice, ekipo STA so ustavili denimo tudi člani društva invalidov iz Španije. Čez mejo namreč prihajajo tudi invalidi in ostareli, tako so imeli ob šotoru Rdečega križa tudi nekaj invalidskih vozičkov za potrebe beguncev.

Tam sta bila minuli teden tudi Dennis in Will iz Velike Britanije, ki sta ob ukrajinsko mejo dostavila zdravila za poljsko bolnišnico. "Potem pa bova še nekaj dni na voljo ljudem, ki potrebujejo prevoz. Dogovorjena sva že, da odpeljeva eno tričlansko družino v Francijo, potem pa se bova vrnila, morda na Slovaško ali Poljsko in povedala, da sva na razpolago," sta pojasnila.

Ob tem sta dodala, da sta se za pomoč odločila tudi iz neke frustracije, jeze, da se kaj takega, kar se dogaja v Ukrajini, v sodobnem času v Evropi še lahko zgodi. "Vprašaš se, kaj lahko storim, in upava, da lahko vsaj malo pomagava, četudi le z malenkostmi," sta navedla. Zbrala sta tudi nekaj denarja, ki ga bosta predala družinam, da bodo imele vsaj za nekaj dni, dokler ne pridejo ne želeni cilj.

V bližini mejnega prehoda Ubl'a pa je imela svoj prostor skupina čeških prostovoljcev, ki so prek Facebooka združili okoli 8000 posameznikov, ki so želeli pomagati zlasti z organizacijo prevoza beguncev z meje po Slovaškem in Češkem. "V spletni obrazec se vpišeš, če želiš pomagati in potem čakaš na informacije in kontakt tistega, ki potrebuje pomoč," je sistem, ki skrbi predvsem za varen transport beguncev, pojasnjevala Nikol Parasinova, ki se je tudi sama kot prostovoljka vključila v pomoč prek te Facebookove skupine.

Karolina Berankova je ob tem dodala, da so se za informacije povezali tudi z različnimi organizacijami, poleg prevoza pa prek njihove platforme ponujajo tudi drugo pomoč, denimo nastanitve, zdravniško in pravno pomoč, prevajalske storitve in podobno. Prostovoljci na meji tako nekako usklajujejo povpraševanje po pomoči s ponudbo storitev, ki jo nudijo prostovoljci.

Podobno je za STA pripovedoval Roman Vučajnk iz društva Malteška pomoč Slovenija. Člani malteškega viteškega reda iz Slovenije so še minuli teden do četrtka na slovaško-ukrajinski meji pomagali zlasti pri prvem stiku z begunci po prestopu meje in informacijami. Po vzpostavitvi uradnih begunskih centrov pa se bodo morda prestavili na večja vozlišča po Evropi. Tudi pri njih gre za koordinacijo povpraševanja in ponudbe pomoči in storitev. Veliko pa je bilo tudi ad hoc reševanja težav, je dejal.

"Naš ustroj temelji na nacionalnih organizacijah, vsaka izvaja svoje programe, zato si pomagamo z izkušnjami, izmenjujemo si informacije, tudi z našimi člani iz Ukrajine," je povedal član organizacije, ki je pomagala tudi beguncem, ki so potovali čez Slovenijo ob množičnih migracijah leta 2015 in 2016.

In izkušnje tudi od tedaj so jih denimo naučile, kako pomembno je, da se ljudje, ki pridejo čez mejo vznemirjeni, umirijo. Zato so ob meji poskrbeli za najboljšo kavo na območju šotorišča, se je pohvalil Vučajnk. Ne le za begunce, tudi za prostovoljce, ki so se ob njej srečevali, se spoznavali, si delili informacije, izkušnje in se nenazadnje usklajevali, pa tudi bodrili drug drugega v trenutkih, ki so marsikdaj težki tudi zanje.

Tako se skozi prostovoljske izkušnje oblikujejo tudi nova poznanstva in celo prijateljstva, so pripovedovali prostovoljci.