Delo vlade po več kot šestih mesecih znova podpira več kot polovica vprašanih, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je za POP TV opravila Mediana. Med strankami je Gibanje Svoboda za las prehitelo SDS.

Iz ankete Dela izhaja, da je večina vprašanih naklonjena dodatni obdavčitvi bank za financiranje obnove po poplavah. Porabo sredstev za obnovo naj nadzira računsko sodišče, meni večina. Polovica je naklonjenih tudi obveznemu umiku zgradb iz zelo tveganih poplavnih območij, ob predpostavki, da občina oziroma država zagotovita nadomestna zemljišča.

Največja opozicijska stranka SDS je v avgustovski raziskavi Vox populi, ki jo je za časnik Dnevnik izvedla Ninamedia, za 0,2 odstotne točke prehitela vladajočo Gibanje Svoboda. Slednjo bi, če bi bile volitve to nedeljo, volilo 23,7 odstotkov vprašanih (julija 26), opozicijsko SDS pa 23,9 (julija 20,9).

Vladi Roberta Goloba je podpora v najnovejši anketi, ki jo je za POP TV izvedla Mediana, nekoliko zrasla, podpirajo jo 44,1 odstotka vprašanih (junija 43,1). Med strankami ima najvišjo podporo SDS, ki bi jo, če bi bile volitve to nedeljo, volilo 23,2 odstotka vprašanih, sledi Gibanje Svoboda z 22,7-odstotno podporo.

Podpora največjima parlamentarnima strankama Gibanju Svoboda in SDS je v julijski raziskavi Vox populi, ki jo je za časnik Dnevnik izvedla Ninamedia, nekoliko zrasla. Za Gibanje Svoboda bi na volitvah, če bi bile to nedeljo, volilo 26 odstotkov vprašanjih (junija 25,1), za opozicijsko SDS pa 20,9 odstotka (junija 20,1).

Sodelujoči v julijski raziskavi, ki jo za časnik Delo pripravlja Mediana, so bili bolj kritični do dela vlade kot prejšnji mesec, saj ga je negativno ocenilo nekaj manj kot 42 odstotkov vprašanih, kot pozitivno pa le še slaba četrtina. Razmerja med strankami pa se niso bistveno spremenila, malenkost sta se okrepili Gibanje Svoboda in SDS.

Večina ali 63,8 odstotka vprašanih meni, da bi moralo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, preoblikovano v obvezen prispevek, biti obračunano glede na višino prihodka posameznika, kaže anketa Mediane za časnik Delo. Skoraj polovica vprašanih je prepričanih, da bo dostopnost storitev ostala enaka.

Predsednik vlade Robert Golob ima vedno manj razlogov za zadovoljstvo. Prejšnji teden je anketa agencije Mediana pokazala, da ima vlada več nasprotnikov kot podpornikov, njegovo Gibanje Svoboda pa je (spet) prehitela SDS Janeza Janše.

Vlada Roberta Goloba je junija doživela zdrs javnomnenjske podpore, kažejo podatki najnovejše ankete Mediane za POP TV. Vlado tako podpira 43,1 odstotka vprašanih, 46,7 odstotka je ne podpira. Padec podpore se kaže tudi v padcu podpore Gibanju Svoboda. To je z 21 odstotki tako junija prvič v mandatu pristalo za stranko SDS (21,8 odstotka).

Junijska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik kaže, da se je predsednica SD Tanja Fajon po izvolitvi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov na lestvici priljubljenih politikov povzpela za štiri mesta. Tudi SD je v tem mesecu po podpori edina zares pridobila, in sicer okoli dve odstotni točki v primerjavi z majem.

Največ vprašanih bi volilo Gibanje Svoboda, ki pa mu je podpora v primerjavi z majem padla, kaže anketa Mediane za časnik Delo. Svobodo bi volilo 21,8 odstotka vprašanih, medtem ko bi največjo opozicijsko stranko SDS volilo 20,2 odstotka vprašanih. Petina vprašanih je neopredeljenih, več kot sedem odstotkov ni prepričala nobena stranka.

Slovenija je neustrezno obravnavala povojne poboje, meni nekaj več kot tretjina oziroma 39,2 odstotka vprašanih v anketi Mediane za časnik Delo. Ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja kot pravilno ocenjuje 34,5 odstotka vprašanih. Najprimernejši način obravnave povojnih pobojev je za večino vprašanih pokop žrtev.

Vlada Roberta Goloba je stabilizirala javno podporo, kažejo podatki majske ankete Mediane za POP TV. Delež podpornikov vlade je po štirih mesecih padanja drugič zapored rahlo zrastel. Medtem je priljubljenost padla poslancu SDS Anžetu Logarju, ki ga je prehitela predsednica države Nataša Pirc Musar. Volivci so ji dodelili najboljšo povprečno oceno.

Trend padanja podpore vladi se nadaljuje, pri čemer je nekoliko večji delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot neuspešno, kaže majska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik. Stabilna ostaja podpora največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda, podpora opozicijski SDS pa je upadla. Stabilna ostaja tudi podpora drugim strankam.

Največ vprašanih bi volilo Gibanje Svoboda, ki mu je podpora v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko zrasla, kaže anketa, ki jo je za časnik Delo izvedla Mediana. Stranko bi volilo 23,8 odstotka vprašanih, medtem ko bi največjo opozicijsko stranko SDS, ki ji je podpora upadla, volilo 20,9 odstotka vprašanih. Ocena dela vlade se je izboljšala.

Politika med vlado Roberta Goloba manj vpliva na delo policije, kot je med vlado Janeza Janše, meni dobra tretjina sodelujočih v raziskavi Mediane, ki jo je objavilo Delo. Petina jih medtem ocenjuje, da politika trenutno več vpliva na delo policije. Premierjev poziv k ponovni proučitvi odločbe o odstrelu medvedov večina ocenjuje kot poseg v stroko.

Aprilska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik kaže, da je stranka Gibanje Svoboda v primerjavi z lanskim aprilom, ko je zmagala na volitvah, med opredeljenimi volivci izgubila 20 odstotkov podpore. Svoboda ima sicer še vedno najvišjo podporo. SDS pa se je volilna podpora zvišala za 40 odstotkov. Razlika med njima je le še dve odstotni točki.

Vlada Roberta Goloba je po napovedi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ustavila in obrnila trend padanja volilne podpore, kažejo podatki aprilske ankete Mediane za POP TV. Aktualna oblast prvič po štirih mesecih padanja beleži naraščanje podpore. Podpira jo 45,5 odstotka vprašanih, slabih 42 odstotkov pa ji nasprotuje.

Vladna koalicija je vsaj deloma uresničila pričakovanja 44,6 odstotka vprašanih v anketi, ki jo je leto dni po volitvah za časnik Delo izvedla agencija Mediana. Pri tem je v celoti uresničila pričakovanja 8,8 odstotka anketirancev, deloma pa 35,8 odstotka.

Glede na anketo Dnevnika 64,9 odstotka ljudi podpira preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek v enotnem znesku 35 evrov na mesec. Četrtina vprašanih preoblikovanja ne podpira, dobrih 10 odstotkov vprašanih pa ne ve, kako se odločiti. Preoblikovanje najbolj enotno podpirajo volivci Levice.