Na posvetu »Cena udobja: odpadki in zavržena vrednost«, ki ga je v hotelu Slon Ljubljani pripravil ISR, so sogovorniki odprli eno ključnih vprašanj sodobne družbe: zakaj materiale še vedno razumemo kot odpadek, namesto kot vir, ki bi ga lahko znova vključili v proizvodne in življenjske tokove.

Slovenija na prvi pogled dosega dobre rezultate. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov znaša 59,8 odstotka in presega evropsko povprečje. Toda slika se hitro spremeni pri dejanski krožni rabi materialov, kjer država dosega le 10,1 odstotka. Kot je opozoril direktor ISR Tine Kračun: »Delujemo kot učinkovit ločevalec, ne pa kot učinkovit predelovalec.« Po njegovih besedah odpadki niso več obrobna tema, temveč »eno od osrednjih geostrateških vprašanj« tako na nacionalni kot evropski ravni.

Šimen Zupančič

Razprava je pokazala, da problem ni zgolj tehnološki, temveč globoko družben in kulturni. Način, kako razumemo odpadek, je povezan z našo potrebo po razvrščanju sveta. Če nekaj označimo kot neuporabno, to pogosto tudi postane. Tak pogled vpliva na zakonodajo, ekonomijo in vsakdanje odločitve posameznikov.

Filozof Primož Vidovič je opozoril na širši civilizacijski kontekst: »Večino človeške zgodovine se nismo kaj dosti ukvarjali z okoljsko krizo.« Dodal je, da smo svet dolgo dojemali kot nekaj samoumevnega, danes pa živimo v času, ko imamo občutek nadzora, hkrati pa izgubljamo tla pod nogami. Ta razkorak se kaže tudi v odnosu do materialov, ki jih prehitro odpišemo kot odpadek.

Šimen Zupančič

Da ovire niso predvsem tehnične, je poudaril predsednik uprave Alpacem Cementa Tomaž Vuk. »Če tega v Sloveniji ne bomo znali narediti sami, bodo to naredili drugi in nam to tudi zaračunali,« je opozoril. Ob tem je izpostavil, da industrija deluje znotraj obstoječega ekonomskega sistema, kjer odgovornost ni enakomerno porazdeljena: »Tisti, ki sistem obremenjujemo več, imamo večjo odgovornost. Potrebno je, da znotraj družbe poiščemo konsenz o rešitvah na tem področju.«

Na pomen sistemskih rešitev in aktivne vloge države so opozorili tudi drugi udeleženci. Primeri dobrih praks iz tujine kažejo, da je napredek mogoč, če zakonodaja spodbuja ponovno uporabo materialov in razvoj krožnega gospodarstva. Ključno vlogo pa ima tudi znanost, ki bi morala po mnenju strokovnjakov prevzeti bolj aktivno vlogo pri usmerjanju razvoja, ne zgolj slediti ekonomskim interesom.

Šimen Zupančič

Razpravo je zaokrožil direktor podjetja Pannonia Bio Gas Franc Dover, ki je izpostavil pomen vsakdanjih odločitev: »Mešani komunalni odpadek je najdražji odpadek.« Dodal je, da je »najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane ali pa je pravilno ločen.« Po njegovih besedah lahko že ena sama napačna odločitev – denimo odlaganje v napačen zabojnik – pomeni izgubo potencialne vrednosti materiala.

Sklep posveta je jasen: Slovenija ima znanje in potencial, da postane uspešna krožna družba, vendar bo to mogoče le, če spremenimo način razmišljanja. Odpadek namreč ni nujno konec, temveč pogosto le neizkoriščen začetek nove vrednosti.