Prijavljeni ste kot
24. jun. 2018
V Turčiji bodo danes potekale predčasne predsedniške in parlamentarne volitve, ki veljajo za največji volilni izziv za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v njegovi 15-letni vladavini. V času okrepljene opozicije in gospodarske krize mu grozi izguba absolutne večine v parlamentu, prav tako ni gotovo, da bo izvoljen že danes.
23. jun. 2018
Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment vidi v prvaku Mateju Toninu, ki ga je včeraj DZ izvolil za predsednika DZ, logično izbiro, saj je "kompatibilen z obema političnima opcijama, tako z desnico s SDS kot s t. i. sredino". To pa je tudi edino, kar kaže Toninova izvolitev, medtem ko ne nakazuje, da bi bili kaj bližje eni ali drugi vladi.
22. jun. 2018
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan namerava po predčasnih predsedniških in parlamentarnih volitvah v Turčiji v primeru zmage v domovino poslati sirske begunce. Kot je včeraj pojasnil na predvolilni prireditvi, nameravajo sirsko ozemlje narediti varno in po volitvah pomagati Sircem domov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Predstavniki nekaterih poslanskih skupin so pred petkovo ustanovno sejo DZ za oddajo 24ur zvečer spregovorili o iskanju novega predsednika DZ. Igor Zorčič iz SMC je ocenil, da njihov predsednik Miro Cerar ni več realni kandidat za to funkcijo. Na drugi strani je Jernej Vrtovec iz NSi dejal, da ima Matej Tonin že skorajda 40 podpisov podpore.
Devetdeset novoizvoljenih poslancev se bo danes sestalo na ustanovni seji DZ. Po nagovoru predsednika republike Boruta Pahorja so med drugim na dnevnem redu volitve predsednika DZ. Kandidature uradno še niso vložene, v igri pa je več imen. Potencialni koalicijski partnerji z leve sredine se bodo o imenu usklajevali še pred sejo.
21. jun. 2018
Ob ugibanjih, ali bo premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar kandidat za mesto predsednika DZ, se je znova odprlo vprašanje, ali bi lahko opravljal obe funkciji hkrati. Mnenja pravnikov so bila skozi leta različna: nekateri so to možnost kategorično zavrnili, drugim pa se zdi hkratno vodenje vlade in DZ pod določenimi pogoji dopustno.
20. jun. 2018
Odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrglo pritožbi neparlamentarnih strank zoper izid volitev v DZ, po mnenju predsednika stranke Sloga Janka Vebra potrjuje pravno praznino v volilni zakonodaji. Napovedal je, da bodo nadaljevali postopke in uporabili vsa pravna sredstva zoper izid po njegovem mnenju nelegitimnih volitev.
Na predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitvah v Turčiji, ki bodo v nedeljo, je v Nemčiji glasovala skoraj polovica turških volilnih upravičencev, je danes sporočila turška volilna komisija.
V petek se bo iz poslanskih klopi poslovilo 54 poslancev, ki na nedavnih državnozborskih volitvah v DZ niso bili ponovno izvoljeni oziroma se za ponovni mandat sploh niso potegovali. Njihova nadaljnja pot bo različna: kar precej se jih bo upokojilo, nekateri se bodo vrnili v stare službe, drugi pa bodo zaprosili za nadomestilo plače.
19. jun. 2018
Del intelektualcev je stranke LMŠ, SMC, SD, Levica, SAB in DeSUS pozval k oblikovanju levosredinske koalicije. Menijo namreč, da v proporcionalnem volilnem sistemu, kot je naš, mandat za sestavo vlade ne pripada avtomatično zmagovalni stranki, ampak stranki, ki je sposobna povezati dovolj parlamentarnih strank in sestaviti vlado.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je sestal še s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Po Jelinčičevih besedah imata s Šarcem ogromno skupnih točk, saj oba želita državi pomagati. Jelinčič je napovedal, da bosta pogovore nadaljevala, koalicijo, ki se oblikuje iz strank na levi sredini, pa označil za "v veliki meri koalicijo samo za sebe".
Predsednik SDS Janez Janša je poklical vodjo poslancev SD Matjaža Hana, a v SD se držijo predvolilnih izjav, da ne bodo sodelovali s politiko, ki gradi na širjenju neresnic in izključevanju, je povedal predsednik SD Dejan Židan v odgovoru na vprašanje, ali so v SD dobili konkretno vabilo k sodelovanju v prihodnji vladi od Janše ali Marjana Šarca.
17. jun. 2018
Žiga Turk meni, da bi bila za Slovenijo najboljša rešitev, če bi dobili vlado, v kateri bi bila SDS, drugotnega pomena pa je to, ali naj jo vodi Janez Janša, kdo drug iz stranke ali kdo tretji.
Možna je vlada treh premierjev: Janeza Janše (SDS), Mira Cerarja (SMC), Alenke Bratušek (SAB), ki bi se ji pridružil še Matej Tonin (NSI).
16. jun. 2018
Novoizvoljeni poslanci, ki bodo štiriletni mandat nastopili z ustanovno sejo DZ, bodo za svoje delo prejemali med 3600 in 4800 evri osnovne bruto plače, pripadajo pa jim tudi različni dodatki in mesečni pavšal. Tisti, ki se iz DZ poslavljajo in ne bodo takoj našli nove zaposlitve, pa bodo lahko zaprosili za nadomestilo plače.
15. jun. 2018
V SDS, ki je na nedavnih volitvah v DZ zmagala, bodo na osnovi svojega programa v tednu dni pripravili "osnutek koalicijske pogodbe, ki bo ponujen v usklajevanje koalicijskim partnerjem", so sporočili na Twitterju. Glede na navedbe prvaka SDS Janeza Janše, da nikogar ne izključuje, je pričakovati, da bodo osnutek prejele vse v DZ izvoljene stranke.
Svet DeSUS danes ni sprejel odstopa predsednika stranke Karla Erjavca, ki ga je ta ponudil zaradi slabega rezultata na minulih državnozborskih volitvah. Erjavčev obstanek na čelu stranke je podprlo 44 od 57 prisotnih članov sveta. S tem pa je jasno tudi, da DeSUS ne bo vstopila v desnosredinsko vlado.
Pogovori o morebitnem koalicijskem povezovanju z levosredinskimi strankami so po besedah generalnega sekretarja Stranke Alenke Bratušek Jerneja Pavliča zelo intenzivni, klici in srečanja se vrstijo dnevno. Ali bo oblikovanje levosredinske koalicije mogoče, pa je odvisno tudi od realnosti zahtev Levice in obstanka Karla Erjavca na čelu DeSUS, meni.
