Prijavljeni ste kot
5. maj. 2021
"Potem, ko je odšla iz MNZS, dr. Širokova svoje nekdanje podrejene nadleguje tako, kot se je navadila v času, ko je bila direktorica," svoji predhodnici očita novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. V odprtem pismu Dežman trdi, da so ga zaposleni v muzeju že pred časom prosili, naj jih odreši direktorice.
3. maj. 2021
"Koprivc sebe predstavlja kot »ponosnega naslednika Zveze komunistov«. Domnevam, da to nasledstvo pomeni tudi ponos na marksizmom, leninizmom, boljševizmom, stalinizmom, maoizmom in še marsičem, kar se je rodilo iz komunističnega projekta. Seveda pa tudi ponos nad stalinističnim in samoupravnim titoizmom," sprašuje direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman poslanca SD Marka Koprivca.
23. mar. 2021
Dan potem, ko je danes minister za kulturo Vasko Simoniti dopolnil sedemdeset letu, mu državni zbor, natančneje opozicija, prireja svojevrstno slavje - interpelacijo.
2. mar. 2021
Mineva 12 let od odkritja mumificiranih žrtev v rovu sv. Barbare v Hudi jami in predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman je ob tem spomnil na delo komisije in izpostavil problematičen odnos dela slovenske politike in javnosti do žrtev povojnih pobojev.
8. feb. 2021
Vodenje muzeja novejše zgodovine je pred prevzel zgodovinar in muzejski svetnik dr. Jože Dežman. Da na ta položaj prihaja nek primitivec, renegat, konvertit, celo nezgodovinar, strankarsko vdan osebek, kostoljubec ... to vse bi bile lahko tudi povsem simpatične označbe na njegov račun, če bi jih tisti, ki jih izrekajo, utemeljili, dokazali, nam je dejal Dežman.
23. dec. 2020
Minister za kulturo Vasko Simoniti je za direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije imenoval Jožeta Dežmana. Mesto direktorja bo prevzel 1. februarja 2021 in muzej vodil do vključno 31. januarja 2026, poroča današnje spletno Delo. Ponoči pa se je na ploščadi pred muzejem pojavil napis "sramota".
12. dec. 2020
"Kako to, da se ne oglasite zaradi razglašanja Janeza Stanovnika za osamosvojitelja, čeprav je z vsemi silami branil Jugoslavijo in častil tajno politično policijo?" dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, sprašuje kritike napovedanega novega muzeja slovenske osamosvojitve.
7. dec. 2020
»Strahopetno Pirjevčevo bežanje od vsebinskega dialoga kaže, da nobena bergla ne Pirjevca ne Partizanov ne more rešiti,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
30. nov. 2020
»Najbolj ambiciozno partizansko tiskarsko podjetje je bilo več natisov stalinske Kratke zgodovine Vsezvezne komunistične partije (boljševikov),« poudarja zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman zavrača poudarjanje nacionalističnega poslanstva partizanskega gibanja in trdi, da temelj partizanskega projekta ni bil Prešeren, ampak Stalin.
24. nov. 2020
»Ne bo držalo, kar zatrjuje Karl Erjavec, da je njegov oče šel v Belgijo kot ekonomski emigrant,« nam je v pogovoru dejal zgodovinar in muzealec Jože Dežman. Erjavčev oče ni hotel služiti v Jugoslovanski ljudski armadi in je raje ilegalno pobegnil v tujino, ker so mu partizani umorili očeta. V odprtem pismu zato Dežman Erjavca sprašuje, ali je dezerter ali mogoče že blizu vašim »sodelavcem fašizma in nacizma«?
23. nov. 2020
»Kakorkoli obračamo, je bilo v Sloveniji po zmerni oceni več kot 30.000 smrtnih žrtev bratomornega obračuna ali okoli tretjine vseh žrtev. Več kot dva odstotka prebivalstva. To nas uvršča v območja z intenzivno državljansko vojno,« pravi dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman je v pismu javnosti kritičen do pisanja zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca v knjigi Partizani.
16. nov. 2020
»Akad.prof.dr. in politikant Jože Pirjevec ima večkrat težave s kakimi poimenovanji. Tako v njegovim Partizanih pogrešamo opredelitev državljanske vojne oz. več državljanskih vojn, ki so med drugo svetovno vojno in po njej zaznamovale dogajanje v Jugoslaviji,« o zgodovinarju Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
9. nov. 2020
»Domišljijska Pirjevec in Ferenc prekosita celo Edvarda Kardelja,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
2. nov. 2020
»Ali si predstavljate kakega titofilnega avtorja, ki bi o Pohorskem bataljonu pisal, ne da bi navedel, da gre za Pohorski bataljon in ne da bi navedel njegove izgube v zadnjem boju? Pirjevec to zmore,« je do dela zgodovinarja Jožeta Pirjevca kritičen, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
27. okt. 2020
"Skratka, če bi se Pirjevec ne odločil za lovsko-ribiški pripovedni slog, bi se lahko brez posebnih težav posvetil tudi dejanskim okupatorskim izgubam v bojih z jugoslovanskimi partizani. Toda izbral je ideološko sledenje svojim mentorjem in odšel v Partizane," zgodovinar Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, očita zgodovinarju Jožetu Pirjevcu.
19. okt. 2020
"Ali Maister in njegovi borci za severno mejo niso slovenska vojska?" zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca sprašuje dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
5. okt. 2020
"Ali so nehali verovati ali pa je vera partizanov izginila, ker je titoizem bil brezupni boj proti veri in Cerkvi?" sprašuje Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, zgodovinarja Jožeta Pirjevca o izbrisu krščanstva v partizanskih spominih in knjigah.
28. sep. 2020
"Tudi Pirjevcu se kaže, da je bila sovražna okupacija božji dar, saj je razsula kraljevino Jugoslavijo in omogočila vzpon stalinizma," v odprtem pismu piše Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.
