Zdaj morajo po njegovih besedah slediti konkretni predlogi javnih politik, ki jih bo mogoče ovrednotiti in na tej podlagi izračunati pričakovane učinke.

Predlagane davčne korekcije vsebujejo predloge, na nujnost katerih so ekonomisti opozarjali že leta, je za STA dejal Spruk z ljubljanske ekonomske fakultete. Slovenija take spremembe potrebuje, saj je v zadnjih letih precej izgubila na konkurenčnosti. "V času, ko države tekmujejo za talente, si ne moremo privoščiti, da bi bili fiskalno neprivlačni. Hkrati potrebujemo predvidljivo gospodarsko okolje," je poudaril.

Ob tem je opozoril, da si država ne sme privoščiti, da bi ukrepi vodili v preveliko javnofinančno luknjo, da bi torej šla v prehitro rast izdatkov. "Potencialni izpad, ki bo nastal, bo treba ustrezno pokriti," je izpostavil. Po njegovih besedah bi bilo mogoče veliko privarčevati pri neproduktivnih javnih izdatkih in administrativnem balastu.

Koalicijska pogodba bolj kot ne poudarja neke principe, ki so zapisani dobro, ocenjuje Spruk. Vprašanje pa je, kakšni bodo pričakovani javnofinančni in makroekonomski učinki. "Potrebni so jasni ekonomski učinki zapisanega, ki bodo pokazali, koliko bodo posamezni ukrepi prispevali k produktivnosti, gospodarski rasti, izvozu," je dejal.

Ministrstva bodo morala po njegovih besedah tako pripraviti jasno strategijo, kako zapisano v koalicijski pogodbi tudi uresničiti. Potrebna bo tudi jasna časovnica, torej kaj, kdaj in kako bo vlada dosegla, kar je zapisala v pogodbi.

"Slovenija bo potrebovala investicije v obrambo, šolstvo, zdravstvo. Gospodarstvo 21. stoletja ne more temeljiti na krčenju sredstev, ki smo mu bili priča leta 2008 z zakonom za uravnoteženje javnih financ," je še dejal Spruk.