Potem ko se vlada ni odzvala na svarila lokalnega prebivalstva in civilnih združenj, da se na obmejnih območjih po vstopu Slovenije v EU dogajajo številne špekulacije z zemljišči, je na Evropsko komisijo romala peticija dveh civilnih iniciativ. A v razpravi na pristojnem odboru so evropski poslanci pred dnevi lahko ugotovili le, da so imele vse nove članice možnost prositi za podaljšanje obdobja omejevanja dostopa tujega kapitala na domače trge nepremičnin, da pa Slovenija te potrebe ni pokazala. Kaj se dogaja na naših obmejnih območjih?

Leta 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU, je slovenski parlament sprejel temeljni dokument o prostorskem razvoju države, Strategijo prostorskega razvoja. A čeprav gre po mnenju strokovnjakov za kvaliteten dokument, so nacionalni strategi spregledali usodno podrobnost, in sicer to, da se prostorsko načrtovanje nikoli ne konča na državni meji. S padcem meja so se zelo hitro pokazala staro-nova vplivna območja, ki izvirajo iz sosednjih urbanih središč Trsta, Gorice in Gradca. Ena od posledic so tudi povečani pritiski po nakupovanju zemljišč in urbanizaciji na obmejnem območju.

Pomanjkljiva statistika
Od leta 2004 smo Slovenci po podatkih Dursa tujim državljanom prodali skoraj 4000 nepremičnin, od tega, presenetljivo, največ državljanom Velike Britanije (1239). Sledijo državljani Italije (1089), Avstrije (441), Nemčije (331) in Irske (100). Največ nakupov je bilo opravljenih na območju davčnih uprav Koper (919), Murska Sobota (672), Nova Gorica (577) in Kranj (430).

Vendar iz podatkov Dursa ni razvidno, v katerih primerih gre za nakupe na obmejnih območjih, ki so za pobudnike peticije tudi najbolj sporni. Znano je namreč, da so nekatere države že v predpristopnem času dosegle poseben status območij v nekaj kilometrskem obmejnem pasu. Ker ni natančnih uradnih podatkov, so edini podatki tisti, s katerimi razpolagajo civilne iniciative, kar pa je ponovno vir nesoglasij med državo, lokalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami, saj so interpretacije problematike različne.

Civilna iniciativa je pred tremi leti prvič opozorila na resnost tega pojava za naselje Lokev, ki je bilo pred 1. majem 2004 po popisu iz leta 2002 popolnoma slovensko. Konec leta 2010 je bilo po podatkih civilne iniciative okrog 80 nepremičnin v lasti italijanskih državljanov, v veliki večini Italijanov.

Kras prepuščen nepremičninskim špekulacijam?
Medtem ko je bil Kras zadnjih dvajset let priljubljeno območje nakupovanja zemljišč, še zlasti starih in zapuščenih hiš s strani t. i. »ljubljančanov«, se je po letu 2004 povečalo število nakupov naših nepremičnin pri italijanskih državljanih. Pred vstopom v Evropsko unijo je morala Slovenija spremeniti člen v ustavi, ki je omogočil nakup nepremičnin na našem ozemlju vsem državljanom evropskega gospodarskega prostora. Že takrat so imeli mnogi pomisleke in so opozarjali na nevarnost razprodaj zemljišč.

Ekonomska kriza je le še povečala skomine po prodaji tujcem, ki so ekonomsko močnejši in številčnejši kupci od domačinov. Temu primerno so na Krasu naraščale cene zemljišč. Pred vstopom Slovenije v EU bi za kvadratni meter zemljišča kupec odštel 15 evrov, danes pa doseže cena istega zemljišča 120 evrov in več. Slednje zelo otežuje nakup zemljišč zainteresiranim domačim kupcem in, razumljivo, ustvarja ugodne okoliščine za špekulacije z zemljišči.

VEČ V TISKANI IZDAJI