Katere prioritete ste si začrtali kot ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu?
Najprej bom nadaljevala vse, kar je bilo že doslej zastavljeno, želim pa izboljšati vse, kar se je doslej pokazalo, da še ni dovolj dobro urejeno. Želim izboljšati sodelovanje na področju povezovanja znanstvenikov, kjer je bila narejena strategija, ki pa še ni v polnosti zaživela, in povezovanje na področju gospodarstva. Seveda si želim, da bi čim več Slovencev navdušila za to, da bi vlagali v Slovenijo in okrepili gospodarsko sodelovanje.
Želim okrepiti sodelovanje s Slovenci v zamejstvu, torej z vsemi slovenskimi manjšinami, posebej na področju povezovanja mladih. Želim si tudi, da bi rešili nekatere probleme, s katerimi se soočajo Slovenci po svetu, tudi odpravljati administrativne ovire, s katerimi se srečujejo. Vzdrževati in okrepiti stike s Slovenci po svetu z namenom, da bi naši rojaki po svetu čutili, da se Slovenija zanima zanje, da so v Sloveniji dobrodošli, da smo vsi Slovenci del enega naroda.
Kje vidite največje morebitne težave? Slovenci v zamejstvu in po svetu so združeni v zelo različnih skupinah, vsaka ima svoje težave. Tudi manjšine same imajo več različnih organizacij...
Zdi se mi pomembno, da vse te organizacije sprejmem kot enakovredne in si prizadevam, da bi vse med seboj sodelovale in delovale enotne takrat, ko je to za skupnost pomembno. Ne domišljam si, da bom uspela z nekim poenotenjem, ker tudi v Sloveniji nismo vsi enotni in uniformirani. Smo ljudje, ki pripadamo različnim političnim opcijam, z različnim mišljenjem.
Kam se boste kot ministrica podali na prvi obisk?
K slovenski manjšini v Trst v sredo, nato bo sledil obisk avstrijske Koroške, Porabja, Hrvaške. V čim krajšem času se želim srečati z vsemi slovenskimi manjšinami.
V mandatu ministra Boštjana Žekša je bil po več desetletjih dosežen dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. Kako gledate nanj?
Veseli me, da je prišlo do napredka. Tudi sama sem na te probleme veliko opozarjala, še v času, ko sem bila v Evropskem parlamentu. Seveda si bom prizadevala, da bodo šli koraki še naprej in da bo izpolnjen 7. člen Avstrijske državne pogodbe, kot se spodobi za napredno, demokratično državo, Avstrijo. Ta spada zagotovo med najbolj napredne evropske države, zato sem prepričana, da lahko tudi na področju manjšin naredi še več.
Kako ocenjujete položaj slovenske manjšine na Madžarskem in Hrvaškem?
Ves čas se zavedamo, da Slovenija zelo dobro skrbi za madžarsko manjšino v Sloveniji in si seveda želimo, da bi na drugi strani meje bilo podobno ali enako. Nek napredek je tudi tam dosežen. Zavzemala se bom, da pride do realizacije obljube o boljši cestni povezavi. Marca se srečata predsednika obeh držav in upam, da bom tudi sama vključena v program. Velike možnosti razvoja tega področja vidim s pomočjo turizma.
Kar se tiče slovenske manjšine na Hrvaškem, poznam deloma to problematiko, morala pa se bom srečati s predstavniki in pogledati, kje so področja, kjer lahko v najkrajšem času izboljšamo njen položaj.
V prejšnjem mandatu je med manjšinskimi organizacijami burila duhove delitev finančnih sredstev. Kakšno politiko nameravate ubrati vi?
Za letos so denarna sredstva v glavnem že razdeljena. Če se bo pokazalo, da bi lahko prišlo do izboljšav na tem področju, si bom za to prizadevala.
Omenili ste, da si boste prizadevali v večji meri pritegniti mladino, znanstvenike in gospodarstvenike iz tujine. Imate že kakšne konkretne načrte?
Prizadevala si bom za povezovanje šol na obmejnem območju. To je še neizkoriščena priložnost, kajti če pride do povezav med šolami, je to lahko obojestransko koristno.
Zaradi gospodarske krize je znova aktualno izseljevanje iz Slovenije. Se boste posvetili tudi temu?
Za Slovenijo je zagotovo velika izguba, če gredo mladi, izobraženi ljudje po svetu. Imamo nek nov val emigracije. Najprej moramo doma nekaj narediti, da bomo te mlade lahko obdržali. Tudi ta vlada ima določene načrte z uvedbo socialne kapice oziroma odpiranje novih delovnih mest. Tu je največji problem. Po eni strani naloga domovine, da omogoči zaposlovanje izobražene mladine, po drugi strani pa se ne bomo mogli izogniti temu, da bi določeno število mladih odšlo po svetu, kar je po svoje lahko tudi neka obogatitev. Kajti znanje, pridobljeno v tujini je lahko bogata izkušnja. Sploh če se ti znanstveniki ali mladi vrnejo.
Ste edina ministrica v vladi. Kakšne je vaše stališče o tem?
Seveda bi si želela, da bi bila še kakšna ministrica oziroma da bi bila vlada po spolu bolj uravnotežena. Po drugi strani se mi zdi, da je najpomembneje, da bo vlada čim bolje delovala. To ne pomeni, da nimamo tudi sposobnih žensk. Vem pa, da glede na razdelitev resorjev, je pač vsaka stranka poskušala za resor, ki ji je pripadal, najti najboljšo rešitev.
Po letošnjih volitvah vlade ni oblikoval relativni zmagovalec volitev. Vas je takšen obrat presenetil?
Po svoje me je. Je pa to nekaj normalnega za demokratične države. Na koncu je zmagovalec tisti, ki mu uspe sestaviti vlado in dobi več kot 50 odstotkov glasov. To ni nič nenavadnega, nedemokratičnega, ampak rezultat spretnosti pogajalcev.
Kdaj ste se stranke koalicije sploh začele resno pogovarjati o koaliciji? Ste zadovoljni s svojim izkupičkom pri oblikovanju koalicijske pogodbe?
Resno smo se začeli pogovarjati šele, ko ni bil v prvem poskusu izglasovan mandatar. Janez Janša je sicer že prej poslal osnutek možne koalicijske pogodbe, a z veliko rezervo, da je to ena od opcij, ampak takrat nismo nič resno delali na tem. Šele ko se je izkazalo, da zmagovalec volitev nima zadostnega števila glasov, smo začeli resneje delati na usklajevanju te koalicijske pogodbe.
Kar se tiče usklajevanja, sem zadovoljna, kajti veliko vsebin iz programa NSi je sedaj v koalicijski pogodbi. Sploh glede kulture je naš program v celoti v pogodbi. V NSi bi sicer obdržali ministrstvo za kulturo ali ga morda povezali z ministrstvom za Slovence v zamejstvu in po svetu. A glede na koalicijske pogovore smo potem pristali na povezovanje ministrstev, vendar to ni odprava ministrstva za kulturo. Tudi sama sem se v začetku potegovala za ministrico za izobraževanje ali kulturo. Po drugi strani smo se ves čas zavedali, da je pomemben minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ima tudi simbolen pomen in pomeni neko večjo težo pri dogovarjanju ali povezovanju Slovencev po svetu. Zato je prav, da je ta funkcija ohranjena. Zato sem se odločila, da se potegujem za vodenje tega resorja. Ta tematika mi je tudi zelo pri srcu.
Glede na javnomnenjske raziskave za razliko od nekaterih drugih strank NSi po volitvah ni upadla podpora volivcem.
Ampak nam je celo narasla.
Čemu to pripisujete?
Ves čas smo držali jasno premočrtno linijo. Mi smo ves čas kampanje trdili, da če bo desna politična opcija sestavljala vlado, bomo sodelovali z vlado, sicer bomo konstruktivna opozicija. Tega smo se držali. Šli smo tudi na pogovore k relativnemu zmagovalcu, ker se nam zdi dialog pomemben, ampak ves čas smo ostali na isti liniji, če tako rečem. Tudi zaradi tega je NSi pridobila podporo. Ker so državljani rekli, da za NSi pa vemo, kakšna stališča ima, kaj zastopa, ves čas zastopa iste stvari.
Se bojite, da bi stranka v vladi ostala v senci SDS, kot se je to zgodilo v mandatu 2004-2008 oziroma kako boste to preprečili?
Vedno so manjše stranke v senci večjih strank. NSi je bila v tisti vladi zelo konstruktivna in je svoje interese zelo podredila koaliciji z namenom, da bi čim bolje vladali. Zato smo kot stranka plačali davek. Na koncu, ker se je volilno telo razdelilo na to, ali bo zmagovalec Pahor ali Janša, je NSi izgubila. Seveda si sedaj prizadevamo, da ne bomo ponavljali istih napak. Kljub temu, da smo najmanjša koalicijska stranka, želimo ohraniti svojo identiteto, svoja stališča. V kolikor bi prihajalo do takšnih predlogov, ki za nas niso sprejemljivi, bomo tudi jasno povedali, da se s tem ne strinjamo.
Kdo je predlagal ukinitev urada za verske skupnosti, urada za narodne skupnosti in urada za enake možnosti ter ali se s tem strinjate in zakaj?
V koalicijski pogodbi smo zapisali, da bomo naredili vitkejšo državo in v tem duhu ukinili tudi nekaj uradov in agencij. Zato smo predlog predlog na seji vlade podprli. Tako da je to skupna odločitev.