Ste eden od pobudnikov peticije ZA privatizacijo in eden njenih prvih podpisnikov. Zakaj je bila ta peticija sploh potrebna?

Pobudo smo pripravili zato, da v javni prostor vnesemo še drugo stran razprave o privatizaciji. Doslej smo v medijih lahko največ poslušali zagovornike državnega lastništva, na drugi strani pa so bili večinoma ljudje, ki so sicer zagovarjali privatizacijo, ampak le kot nujno zlo, ki je potrebno za realizacijo proračuna v prihodnjem letu in za kredibilnost na mednarodnih trgih, ki jo potrebujemo za saniranje preteklih dolgov. Ljudi, ki privatizacijo razumemo kot ključen korak k uspešnejšemu gospodarstvu in večji blaginji na splošno, v razpravi skoraj ni bilo. Ustvarjal se je vtis, da sploh ne obstajamo.

Rekli ste, da so bili v medijih večinoma tisti, ki so proti privatizaciji. Luka Mesec, eden od idejnih vodij skupine ljudi, ki so proti privatizaciji, ki naj bi bila nekakšno kapitalistično zlo ali kaj že, je namreč izjavil, »da so mediji do zdaj sledili neoliberalnim mantram«. Imate tudi vi tak občutek?

Ne, kje pa. Nikakor nimam takega občutka. Nasprotno.

Hm, pa živimo v isti državi kot Mesec?

Živimo, seveda. Moramo pa se tudi zavedati, da je Mesec isti dan, ko je Peticija ZA privatizacijo prišla v javnost in že v prvih urah dobila več tisoč podpisov, v državnem zboru skušal doseči, da se ta seznani, da je večina državljanov proti privatizaciji.

V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Novak predstavi argumente v prid privatizacije in zasebnega lastništva podjetij; spregovori o izkrivljenem predstavljanju prostega trga kot pošasti; pove, zakaj z zasebnim lastništvom ne bo konca nujnim storitvam za državljane; govori o dvomljivi uspešnosti državnih podjetij.