Mrak: Države srednje Evrope nas dohitevajo po levi in desni

Mrak je na okrogli mizi z naslovom Slovenija in Zahodni Balkan - stanje in perspektive gospodarstev v regiji, ki jo je v Ljubljani organiziral Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), pojasnil, da si je Slovenija v zadnjem času kot ključni cilj zastavila uravnoteženje javnih financ in zmanjšanje javnega dolga, zaradi katerega naj bi bila potrebna privatizacija.

"Če je to edini cilj, potem javnih financ samo s privatizacijo ne bomo rešili. Če privatiziramo za milijardo evrov stvari, to pomeni zmanjšanje javnega dolga z 82 na 79 odstotkov bruto domačega proizvoda," je dejal.

Sam privatizacijo zato vidi bistveno drugače kot samo v kontekstu javnofinančnih ciljev. Pomembna je namreč tudi v kontekstu izboljšanja upravljanja, "da ne bomo čez pet let spet dajali davkoplačevalskega denarja za reševanje tistega, kar bomo slabo upravljal".

Strinja se namreč, da se je Slovenija kot država pri upravljanju podjetij izkazala relativno slabo. Da je država slab lastnik, sicer ni nujno vedno res, saj obstajajo tudi države, ki svojo lastnino dobro upravljajo, je dejal.

"Privatizacija v Sloveniji je absolutno potrebna," je ocenil Mrak in se vprašal, kako je nastal seznam 15 podjetij, namenjenih privatizaciji. "Očitno brez repa in glave," je dejal in opozoril, da v njem ni rdeče niti oz. logike. A seznam je nastal, potrdil pa ga je DZ. "Če se gremo resno državo, ne moremo vsaka dva meseca spreminjati, kar sprejme DZ. To je treba nadaljevati in zaključiti," je dejal in dodal, da je za naprej nujna strategija upravljanja državnih naložb.

Težavo vidi v tem, da nismo znali v Sloveniji nikoli definirati, kaj je za nas nacionalni interes. "Cel koncept smo zbanalizirali do te mere, da ga tam, kjer bi bil potreben, ne uporabljamo," je dejal in kot katastrofo označil dejstvo, da se še vedno pogovarjamo o drugem tiru železniške proge Divača-Koper. "To je stvar, ki je res v nacionalnem interesu," je dejal in menil, da je infrastruktura v strateškem interesu države.

Glede razmer v širši regiji, upoštevajoč tudi srednjo Evropo in baltske države, sicer ni tako pesimističen. Kot je dejal, gre državam srednje Evrope, kot so Poljska, Češka in Slovaška, ki so v zadnjih 20 letih naredile ogromen napredek, zelo dobro. "Dohitevajo nas po levi in desni," je dejal in dodal, da je jugovzhodna Evropa v skupini tranzicijskih držav naredila najmanjši korak naprej. "Mislim, da ta slika ni tako črna. Je siva. Za nekatere je manj siva in manj črna kot za druge," je razmere v tranzicijskih državah na splošno ocenil Mrak.

Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič pa je vlade držav v regiji Zahodnega Balkana opozoril, da s svojim delovanjem vplivajo tudi na optimizem potrošnikov, ki najbolj vpliva na njihovo potrošnjo. "Naša regija je res izrazito pesimistična," je ocenil in dodal, da brez sprememb ne bo optimizma pri potrošnikih in investicij. "Nihče ne bo vlagal v regijo, ki je prezadolžena in ima pesimistične potrošnike," je dejal. Kot pravi, se realno že od leta 2008 soočajo s padcem potrošnje.

Z optimizmom ga sicer navdaja ugotovitev, da prihaja znova vedno več tujega kapitala v regijo, saj so mnogi deli sveta postali precej tvegani, npr. Rusija in Ukrajina. Če smo v preteklosti kapital odgnali, upa, da ga zdaj ne bomo. Veseli ga tudi, da je v regiji prišlo do spoznanja, "da smo zgolj majhne figure na šahovnici in da moramo kot regija znati sodelovati med seboj, če želimo, da nam bo uspelo," je dejal.

Ekonomist Vlado Dimovski pa je ocenil, da so menedžerji v Sloveniji in drugih državah Zahodnega Balkana dovolj kakovostni, a pogreša spremembo miselnosti oz. fokusa. "Še vedno smo bolj lokalno usmerjeni," je dejal in dodal, da se mora Slovenija usmeriti v niše. "Eno glavnih vprašanj v Sloveniji je, kako kot ena država preživeti v tem svetu. Moj odgovor je - kot nišni igralec," je povedal.