Brez politike tudi poleti ne gre. Igor Kršinar, ki med slovenskimi novinarji najbolj pozna politično pot pred 22 leti umorjenega Ivana Krambergerja, je napisal zgodbo o usodni zadnji krogli. Skrivnostni atentat je letos zasenčil še škandal s spomenikom na kraju umora v Jurovskem Dolu. Postavitev spomenika je preprečil Krambergerjev morilec Peter Rotar. Atentat na Krambergerja je po dobrih dveh desetletjih še vedno zavit v tančico skrivnosti. Mnogi so še vedno prepričani, da je bila v njegov umor vpletena politika.

Politikov se je že večkrat, tudi neslano, privoščil trenutno najbolj popularni slovenski radijski in TV-voditelj Denis Avdić. V jutranjih urah dela družbo največjemu številu Slovencev na poti v službo, kot komik ima za seboj na stotine razprodanih nastopov, kot imitator politikov je nasmejal (in razkuril) nič koliko poslušalcev. Nekdanji policist, rojen v Bosni, se za svojo komedijo oplaja iz osebnih izkušenj, čeprav napoveduje, da je vsaj šalam o Bosancih v njegovi naslednji predstavi odklenkalo. Z naslovnim obrazom tokratnega Magazina objavljamo daljši intervju.

Ne samo politika, začetek poletja je zaznamovalo tudi svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji. Nogomet ni samo žoga, v tem športu se pretaka tudi zelo veliko denarja. Enajsterica, sestavljena iz najdražjih nogometašev na svetu, je vredna 721 milijonov evrov. V njej seveda prednjačita napadalca Lionel Messi (216 milijonov evrov) in Cristiano Ronaldo (114 milijonov evrov), najcenejši je vratar Manuel Neuer (28 milijonov evrov). Slovenska enajsterica je vredna več kot dvanajstkrat manj – 58,2 milijona evrov. Na vrhu je vratar Samir Handanović, ki ga Transfer Market ceni na 24 milijonov evrov, na repu je branilec Gregor Balažic, ki je vreden milijon evrov. Objavljamo seznam najdražjih slovenskih nogometašev.

Pred stotimi leti se je začela prva svetovna vojna. Kako se je to kazalo na krožniku, je popisal Saša Veronik. Prva svetovna vojna je do obisti pretresla in spremenila evropski način prehranjevanja, kar čutimo še danes, čeprav se sploh ne zavedamo, da je to posledica prve svetovne vojne. Govor je o – konzervi. Pločevinka je bila rojena. Kaj je primernejšega za pratež kot hrana iz pločevink za sto tisoče vojakov sredi topovskega pekla?!

Poletje je pravi čas za prebiranje vodnikov (skupaj z novim Atlasom Slovenije jih predstavljamo šest), ki bodo tako ali drugače usmerjali naše potepanje. Novodobni romarji ne moremo brez navigacije. Za človeka, ki ni nikamor namenjen, pa nobena pot ni ne prava ne napačna.

Kam je življenjska pot pripeljala alpsko smučarko Katjo Koren, ki je slovenski javnosti ostala v spominu po bronasti olimpijski medalji za slalom leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem, lahko preberete v pogovoru na zadnji strani Magazina.