Pred dvema tednoma smo predstavili zelo visoke prejemke predsednika in člana uprave Delavske hranilnice, ki je v večinski lasti (spodaj navedenih) sindikatov. Uprava je samo v zadnjih treh kriznih letih prejela skupaj 983 tisoč evrov bruto, od tega predsednik uprave Jože Stegne 568 tisoč evrov bruto. Da Delavska hranilnica (DH) posluje solidno in je imela v zadnjih letih dobiček, glede na njen izvor nikakor ne more biti razlog za tako visoke prejemke uprave. Še posebno ker sindikalni voditelji vpijejo proti vse večjemu prepadu med bogatimi in revnimi in proti »jebenemu kapitalizmu« (Branimir Štrukelj).
Konec koncev gre za hranilnico, ustanovljeno z denarjem od članarin članov sindikatov, od katerih jih ima veliko po 600, 700, 800 evrov neto plače. Tako zveni zelo cinično izjava predsednika Sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvoneta Vukadinoviča, da naj primerjamo prejemke uprave v DH s prejemki uprav nemških ali ameriških bank. Pred dvema tednoma smo dobili odgovor na vprašanje, ali se jim zdijo prihodki uprave DH ustrezni, še od Antona Rozmana, generalnega sekretarja Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. Dejal je, da bo s člani nadzornega sveta DH »opravil pogovor in se zavzel za razmeram in poslovnim rezultatom primerne plače«. Odzval se je tudi Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov Slovenije z besedami, da prejemki uprave DH res niso primerni in bo zato na nadzornem svetu sprožil razpravo o tem. Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), kjer je glavni tajnik razvpiti Branimir Štrukelj, nam o ustreznosti višine prejemkov niso odgovorili niti tedaj niti tokrat.
Prav Štrukelj, ki vpije zoper »jebeni kapitalizem«, je obmolknil. Prav tako so se zavili v molk pri Sindikatu kovinske in elektro industrije Slovenije Gorenje, Sindikatu Kliničnega centra Ljubljana, Sindikatu kovinske in elektro industrije Slovenije in Policijskem sindikatu Slovenije. Pri slednjem nam niso odgovorili, pač pa je njegov predsednik Radivoj Uroševič vprašanja poslal naprej predsedniku uprave DH Stegnetu s pripisom: »Spodaj posredujem 'vprašanje' novinarja Reporterja. Sam v tem trenutku na vprašanje ne nameravam odgovarjati. Kaj menite vi?« Predstavnik solastnika DH torej sprašuje predsednika uprave, ali se mu zdijo njegovi prejemki (lani 217 tisoč evrov bruto) ustrezni!? In to Uroševič iz policijskega sindikata, v katerem opozarjajo, da vlada varčuje na plečih policistov.
Stegne se je na sporočilo Uroševiča odzval in nam poslal odgovor »kot sestavni del našega članka«, ki ima več kot šest tisoč znakov (ves članek ima pet tisoč znakov). V celoti ga lahko preberete v pismih in odgovorih. Med drugim Stegne pravi, da je najnižja neto plača v Delavski hranilnici več kot 1.250 evrov, v razmerju do najvišje neto plače velja samo 4,5- kratnik. Na koncu dopisa opozarja, da »nosimo za naše hujskaštvo veliko odgovornost« in bodo prisiljeni ukrepati zoper nas.
Vrnimo se k sindikatom: Cvetka Gliha, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez, na vprašanje o ustreznosti prejemkov uprave DH, sporoča, da so v preteklosti nagrade upravi že znižali. Strinja se, da so plače visoke, toda nanje je treba gledati tudi z vidika dobrega poslovanja hranilnice in njene rasti. Ladi Rožič iz Sindikata delavcev trgovine Slovenije si je opral roke z besedami, da je njihov sindikat izredno majhen delničar DH in na politiko te družbe nima vpliva, saj nimajo člana v nadzornem svetu. Prejeli smo tudi pojasnilo Srečka Čaterja iz Sindikata kmetijstva in živilske industrije. »Nimam in nikoli nisem imel vpogleda v plačni sistem DH,« se izgovarja (vsi prejemki uprave za pretekla leta so zapisani v letnih poročilih in zlahka dostopni na spletu). Nadaljuje z razlago o dobrem poslovanju banke, ugodnih kreditnih pogojih, nadpovprečnih plačah zaposlenih … Glede ustreznosti plače uprave pa le, da bo za dodatne informacije prosil kolege iz ZZZS, ki delujejo v organih upravljanja DH.
Največji lastnik DH je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, iz katerega nam je odgovorila sekretarka Sonja Kos. Osebno misli, da tako gromozanske razlike med najnižjimi in najvišjimi plačami nasploh niso upravičene, so pa odsev sistema, ki s(m)o ga vpeljali in zoper katerega so se začeli ljudje zdaj upirati. Tudi ona nadaljuje z zgodbo o dobrem poslovanju DH, ki je ena najbolj uspešnih bank v Sloveniji zato, odkar je ona v nadzornem svetu, ni razlogov za zniževanje plače upravi. Pri nagradah, vezanih na dobiček, pa so znižali odstotek.
Povzetek po vseh sindikalnih odzivih je tak: samo Ščernjavič je jasno povedal, da visoki prejemki uprave DH niso primerni in bo v nadzornem svetu začel razpravo o tem. Vsi drugi domnevni veliki borci zoper povečevanje socialnih razlik so upravičevali take prejemke, bili tiho, dejali, da nanje nimajo vpliva, ali da »se bodo pozanimali.«