Nemalo začudenja je povzročilo ravnanje Mateja Tonina, vodje poslanske skupine Nove Slovenije, ki je v državnem zboru glasoval za to, da nekdanji predsednik Milan Kučan ohrani dodatek h pokojnini s čimer zdaj mesečno prejema skupaj okoli 3.200 evrov. Torej 1.600 evrov pokojnine in še 1.600 evrov dodatka (ta pomeni razliko do višine 80 odstotkov plače predsednika).
Nedavno odslovljeni predsednik Danilo Türk do dodatka k pokojnini v skladu z novo zakonodajo ne bo upravičen, Kučan pa bo svoj privilegij ohranil, saj se mu je v bran postavila Pozitivna Slovenija in predlagala takšno dopolnilo zakona. Podprli so ga tudi pri SD ter za čuda Matej Tonin. Na koncu je bilo razmerje 38 za ohranitev privilegija in 37 proti. Roko na srce, nekaj poslancev koalicije (celo podpredsednica SDS Sonja Ramšak) sploh ni glasovalo, čeprav so potrdili prisotnost, tako, da ni Tonin edini »krivec«.
Toda on je edini iz koalicije, ki je bil izrecno za Kučanov privilegij. Najprej se je sprenevedal, da se je pri glasovanju zmotil in naj ne bi šlo za zavestno odločitev. V resnici je šlo za zavestno odločitev kar je kasneje tudi potrdil v obrazložitvi enemu od ogorčenih podpornikov NSi. Tonin pojasnjuje, da je glasoval za dopolnilo, ki izključuje poseganje v pravice za nazaj. Pravi, da je šlo pri glasovanju o urejanju predsedniškega dodatka za simbolno razpravo o preteklosti, koalicija naj bi želela z o z odvzemom tega dodatka Kučanu ljudem sporočiti, da ga bo kaznovala zaradi njegove nespametne politike v preteklosti.
Po besedah Tonina je šlo za klasično parlamentarno razpravo od katere ljudje nimajo niti enega delovnega mesta več, država pa nič manjši primanjkljaj (to seveda ne drži, država bi prihranila 1.600 evrov na mesec kar je 19.200 evrov letno, v desetih letih 192 tisoč evrov.) Poudarja, da za ohranitev dodatka ni glasoval zato, ker podpira lik in delo Kučana. Nikoli ga ni, ocenjuje, da je Kučan zlasti po koncu predsedniškega mandata Sloveniji naredil več škode kot koristi. Toda, poudarja Tonin, maščevalni politiki želi narediti konec.
Sprašuje »v čem smo kristjani boljši od tistih, ki so v času komunizma ljudi pošiljali v taborišča zaradi njihovega prepričanja, če od mene zahtevate finančno kaznovanje nekdanjega predsednika republike, s katerim se ne strinjamo?«. Pravi, da je prejemanje dodatka moralno- etično vprašanje nekdanjega predsednika republike. Če se mu zdi, da v teh trenutkih z vidika morale ni primeren čas, da bi ga prejemal, se mu lahko odpove. Sam je že v intervjuju za Reporter povedal, da bi Kučan tudi brez predsedniškega dodatka živel dobro. V tem primeru ne gre za preživljanje predsednika pač pa za odnos do institucije predsednika republike. Ne more pristati, da v luči ekonomskega varčevanja izvajamo tisto kar bi poimenovali mini lustracija. »Danes mini lustracija proti Kučanu ne bi rešila ničesar, ampak zgolj dodatno razdelila narod.«
Vsem nezadovoljnim volivcev se opravičuje in jih prosi za razumevanje. Ko je postal poslanec, je namreč obljubil, da se bo odločal za tisto kar je prav za državo in ne za tisto kar se mu bo bolj splačalo. Sicer ni jasno, zakaj se opravičuje, če ni ravnal napak.
Za komentar smo poklicali predsednico Nove Slovenije Ljudmilo Novak, ki pravi, da Toninovo obrazložitev pozna. Razume, da je želel ravnati v skladu s krščansko etiko in ne maščevalno. V stranki je sicer že prišlo do nekaterih neljubih reakcij v zvezi z njegovo odločitvijo za Kučanov dodatek. Sama pred glasovanjem ni vedela za to odločitev, o tem se bodo posvetovali znotraj stranke, ona bi ohranitvi Kučanovega dodatka nasprotovala. Tonin bo imel priložnost pojasniti, zakaj se je tako odločil, morda si je vzel premalo časa za razmislek.
Na koncu svojega pisma je Tonin res patetičen: »Kot kristjan čutim dolžnost, da ravnam v duhu "kar želiš sebi, stori tudi drugim". Kot mlad politik želim presegati stare delitve. Kot domoljub želim spoštovati institucije države. Kot odgovoren politik se želim izogibati brezplodnim konfliktom od katerih državljani nimajo nič. Svojo energijo želim posvetiti ustvarjanju nove Slovenije, ki pa jo žal ni mogoče pričakovati, če ne prekinemo s starimi praksami.
Naj mi Bog pomaga!«
