Tonin se po pisanju Dela strinja, da je verjetno za marsikoga moteče, ker želi postati NSI najmočnejša stranka na desnici. »Če želimo postati največji, moramo širiti svoj prostor, za to pa moramo ljudem pokazati, kako bomo jutri bolje in lažje živeli. Če želimo spreminjati Slovenijo na boljše, nas mora zanimati prihodnost, in to zanima mlado ekipo v NSI. Obstajajo pa v stranki ljudje, ki jih tudi zaradi osebnih travm zanimajo pretekle zgodbe in nerazčiščena zgodovina,« je še za torkovo izdajo Dela pojasnil Matej Tonin.

V zadnjem Toninovem stavku se je prepoznala ustanovna članica SKD in NSI Lidija Drobnič, ki je bila po vojni kot gimnazijka zaprta v komunističnem taborišču: »Izjava poslanca Tonina o izstopu odvetnika Cerjaka in njegovih ´nerealiziranih željah´ je preveč žaljiva in nespodobna, da bi smela dobiti podporo v demokratični stranki. Usmeritev v širitev prostora je nejasna in nima nobene podlage v aktih stranke. Širiti se je treba v višino in ne v plehko širino. Prizadevanje za popravo krivic, ki jih je povzročila rdeča revolucija, označiti za osebne travme in pretekle zgodbe, pa je ogledalo za človeka brez sočutja za strašno gorje, ki je prizadelo in še prizadeva velik del naroda, zlasti tistega, ki voli Novo Slovenijo. Ta izjava je bolj sramotna kot tista o drugorazrednosti.«

Podpredsednik NSI Aleš Hojs Toninovih izjav ne želi komentirati, a hkrati trdi, da ni mlada ekipa edina, ki želi misliti na prihodnost, kajti starejši prav tako želijo, da bi ljudje bolje živeli v prihodnosti, vendar z razčiščeno zgodovino: »Prav je, da svojci žrtev povojnih pobojev zvedo, kje so pokopani njihovi najbližji in da se jih spominjajo. Narod, ki ne pozna lastne zgodovine, jo bo prej ali slej ponovil, česar si v Sloveniji nikakor ne želim.«

Glede Cerjakovega izstopa pa ni Toninovega mnenja: »Ne poznam neuresničenih želja Radovana Cerjaka, vedno je deloval izrazito v korist NSI in zanjo žrtvoval veliko prostega časa. Pri ustavnem sporu v zvezi s Titovo cesto je delal iz čistega altruizma, da se vrnemo v parlament. Njegov izstop je udarec za našo stranko, vzeti ga je treba resno in se pogovoriti o vzrokih , ne pa zamahniti z roko, češ da bodo prišli novi.«

Tudi Mojca Kucler Dolinar, pravosodna ministrica v senčni vladi NSI, je bila osupla zaradi izstopa Radovana Cerjaka, saj ga ceni kot kolega pravnika in človeka z razumnim pogledom na dogajanje v slovenski družbi: »Kriterij za našo stranko je dosežek, pod katerega se je podpisal odvetnik Cerjak, ne pa dejanja, ki gredo v nasprotno smer – v podpiranje totalitarnih ostankov.« Izjava Mateja Tonina glede preteklosti je po njenih besedah »nespoštljiva ne le do somišljenikov v NSI, temveč vseh, ki so nosili breme totalitarnega nasilja v naši državi v kakršnikoli obliki. To breme ni stvar posameznika, temveč naroda. Že na sobotnem posvetu naše stranke sem poudarila, da se moramo prav zato, ker nas zanima ´kako bomo jutri bolje in lažje živeli´, rešiti gospodarskih in političnih škodljivih posledic iz preteklosti. Dodam naj še, da izviram iz obrtniško-podjetniške družine in vem, kakšne boje sta, na koncu sicer uspešno, bila moja starša v osemdesetih in devetdesetih letih kot režimu nenaklonjena človeka. Jaz zaradi tega nimam prav nobenih ´osebnih travm´. Prav nasprotno. Spoznanje, da pošteno delo in resnica na koncu zmagata, mi daje moči za moj vsakdanjik. Pogosto pa opažam v pogovorih z mladimi, da je FDV odlično opravila svojo nalogo in pripomogla, da mnogi njihovi diplomati ne zmorejo več povezati vzrokov in posledic.«

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE