Levičarski obračun s svobodo govora: "Streljanje" je dovoljeno le ideološkim prijateljem
Pod pretvezo boja proti sovražnem govoru se skriva politični obračun nad drugače mislečimi in zahteve po (samo)cenzuri. Kritiko reševanja vprašanj migrantov so nekateri razglasili kar za sovražni govor. Hkrati opravičujejo sovražni govor svojih ideoloških junakov.
»Sestra poslanke Eve Irgl, Lejla, nekdanji direktor Sove Damir Črnčec in novinar Sebastjan Erlah bi begunce pokristjanili ali postrelili. Policija že ukrepa,« so v petek, 28. avgusta, zapisali na naslovnici Sveta 24 in pod sliko teh ljudi zapisali veliki naslov »Sram naj vas bo« in nadnaslov »Sovražni govor na temni strani Alp«. Bolj primerno bi bilo, če bi se glasilo, ki ga ustvarjajo z ulice zbrani novinarski začetniki, ki za nizke mezde manipulirajo, imenovalo Sekret 24, kajti človeka prime na veliko potrebo, ko to bere. Nekdanji direktor Sove namreč ni nikoli in nikjer zapisal, da bi bilo treba begunce pokristjaniti ali postreliti. Zaradi kritike evropske (in slovenske) migracijske politike in analize problematike migracij so ga kar vtaknili med netilce sovražnega govora. Je vsaka kritika že sovražni govor? Morda pri diktatorjih tipa Asad in tiskarsko-medijskih tajkunih, kot je Martin Odlazek.
V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike več o manipuliranju Sveta 24, ki je izjave Irglove in Erlaha povezal s SDS; o levičarjih, ki se obregnejo že ob kritične zapise o reševanju begunskih zadev; o selektivnem videnju sovražnega govora, ki spregleda izjave ideoloških ali celo osebnih prijateljev levih aktivistov; o Žižku, ki bi streljal demokratične voditelje; o grožnjah s pokolom novinarjev Reporterja in Demokracije, ki ga v svetu Nataše Pirc Musar in njenih somišljenikov niso obravnavali; o pozabljenem streljanju prebežnika na jugoslovansko-italijanski meji.