Katastrofalna podjetja v državni lasti: veliko srebrnine, malo koristi
Preverili smo, koliko ima državni proračun koristi od družb v državni lasti. Skupni donos je celo negativen, k temu največ prispeva katastrofa po imenu NLB. Pajdaški kapitalizem je mogoč tam, kjer so največje družbe v državni lasti, po deležu državne lastnine v gospodarstvu smo rekorder v OECD – Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Cena za to je velikanska, preliva pa se v zasebne žepe.
Kadar vlada na vseh koncih reže prora čunske izdatke, saj jih gospodarstvo enostavno ne zmore »pokrivati«, bi zelo pomagalo, če bi država vsaj iz gospodarskih družb v svoji lasti prejemala soliden donos. Še posebno ker gre za družbe na praviloma dobičkonosnih področjih, ki imajo dominanten položaj na trgu. Teza o nacionalnem interesu v gospodarstvu se ob pogledu na rezultate teh družb in na to, kaj prinesejo v državni proračun, razblini kot milni mehurček. Knjigovodska vrednost kapitalskih naložb države, ki ga po zakonu upravlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), je bila konec lanskega leta 12,5 milijarde evrov, pri čemer je država od njih dobila vsega skupaj le 34 milijonov evrov dividend. Čiste izgube, katere levji delež gre na račun NLB in NKBM, je bilo lani za 136 milijonov evrov, torej štirikrat več od tega. Pri tem lahko ironično zapišemo, da gre pravzaprav za uspeh, saj je bilo skupne čiste izgube v letu 2010 kar 395 milijonov evrov.
Negativni skupni donos
Letos sta morala državna sklada KAD in SOD dati prvo pomoč NLB, šlo je za dokapitalizacijo v višini 61 milijonov evrov, predsednik uprave naše največje banke Janko Medja pa že opozarja, da je potrebna nova, 375-milijonska injekcija v ožilje banke. Toda tudi tiste državne družbe, ki bi morale veliko prispevati v državni proračun, so daleč od tega. Na 12,5 milijarde evrov kapitala bi moralo biti donosa vsaj pet odstotkov letno, torej okoli 560 milijonov evrov. V resnici je bila čista dobičkonosnost celo negativna, minus 2,9 odstotka, lani pa rahlo pozitivna, 0,2 odstotka. Toda zaradi inflacije je to še vedno negativno. Če upoštevamo zgolj državni del premoženja v teh družbah (v vseh pač država nima stoodstotnega deleža), je v letu 2010 pomenil 224 milijona evrov izgube, lani pa 54 milijonov evrov dobička. Pri tem sta imeli največji donos Holding slovenskih elektrarn (5,1 % in Geoplin 6,6 %). Na področju energetike, roko na srce, res ni potrebna posebna znanost za to, da ustvariš dobiček. Skupni znesek državi izplačanih dividend je za leto 2008, zadnje pred krizo, 73 milijonov evrov, za leto 2009 70 milijonov, kot rečeno, za 2010 34 milijonov, za poslovno leto 2011 pa AUKN načrtuje precej višje dividende v višini 144 milijona evrov, tolikšen naj bi bil priliv v proračun do konca tega leta. Ob tem je treba poudariti, da zvišanje zneska dividend pri posameznih družbah ne pomeni nujno njihovega boljšega poslovanja, pač pa dejstvo, da je država od njih zahtevala večji delež dobička za dividende.
Telekomova balkanska tragedija
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Za leto 2010 je bilo največ dividend od Telekoma; 14 milijonov evrov, sledi Pošta Slovenije s šestimi milijoni, Geoplin s petimi, od Elektra Celje jih je proračun dobil dva milijona evrov, od vseh drugih družb skupaj pa pičlih sedem milijonov evrov. Za Telekom, v letu 2010 »najboljšo« družbo pod okriljem AUKN, je treba poudariti, da so bile dividende izplačane na podlagi prenesenih dobičkov iz prejšnjih let, sicer pa je Telekom ravno v letu 2010 dosegel kar 210 milijonov evrov čiste izgube. Gre za zgodbo zelo velikih slabitev naložb Telekoma v mobilna omrežja na Kosovu in v Makedoniji, brez katerih bi skupina Telekom 2010. dosegla 15 milijonov evrov dobička. Med tistimi »drugimi« družbami, od katerih je država skupaj prejela le sedem milijonov evrov, so DARS, HSE, Gen energija, ELES, SID banka, Slovenske železnice, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper … Vsi prej navedeni podatki veljajo le za neposredne kapitalske naložbe države, pregledali pa smo še, kako je pri posrednih naložb po Kadu in Sodu.
Krka svetla izjema
Daleč največ dividend dobi SOD od slovenskega paradnega konja, novomeške Krke. V njej ima SOD 15-odstotni lastniški delež, za to je leta 2009 prejel šest milijonov evrov, prav tako leta 2010, lani je bilo za 7,5 milijona evrov, letos bo osem milijonov. Skupaj v teh štirih letih torej 27 milijonov evrov. Krka kljub krizi še naprej posluje odlično, v prvih devetih mesecih letos je ustvarila 112 milijonov evrov čistega dobička. Če bi tudi druge družbe v lasti države ali državnih skladov poslovale na vsaj približno takem nivoju, bi bile vse težave s polnjenjem državnega proračuna bistveno manjše. Od svojega 20-odstotnega deleža v Petrolu je v zadnjih štirih letih skupaj iztržil 11 milijonov evrov, od 11-odstotnega deleža v Savi pa v letih 2009 in 2010 po 700 tisoč evrov, v zadnjih dveh letih pa nič. Jasno, Sava je v preteklem letu ustvarila uničujočo čisto izgubo v višini 156 milijonov evrov zaradi oslabitev finančnih naložb.
Nobene koristi od Hita
Od igralniško-turistične družbe HIT niso na Sodu, kjer so lastniki 20-odstotnega deleža, dobili nič dividend. Glede na podatke, ki smo jih prejeli od Kada, kjer so prav tako kot pri Sodu lastniki 20 odstotkov Hita, so v letih 2009, 2010 in 2011 prejeli skupaj 11 tisoč evrov dividend. Skupina HIT je imela lani šest milijonov evrov čiste izgube, leta 2010 16 milijonov in leto pred tem kar 28 milijonov evrov čiste izgube. KAD ima v Krki desetodstotni delež, to mu je leta 2009 prineslo 3,6 milijona evrov dividend, leta 2010 3,8 milijona evrov in lani skoraj pet milijonov, skupaj 12 milijonov evrov. Od Petrola, kjer je njihov delež devet odstotkov, so za leti 2009 in 2010 dobili za vsako leto dober milijon evrov, lani pa 1,3 milijona evrov. Kranjska Sava, v kateri so lastniki 19 odstotkov delnic, jim je v letu 2009 prinesla 1,1 milijona evrov, leto potem enako, lani pa nič. Prav tako niso niti evra prejela od svojega sedemodstotnega deleža v Pivovarni Laško, kjer sicer sproti poslujejo dobro, vendar jih vleče dol odplačevanje nekaj sto milijonov evrov kreditov iz časov megalomanskega zadolževanja Boška Šrota za njegov neuspešni menedžerski prevzem.
Blagodejna privatizacija
Privatizacija večine navedenih gospodarskih družb bi blagodejno vplivala na njihovo poslovanje in na pritok denarja v državni proračun. Še bolj pomembno je, da bi s tem prekinili s pajdaškim kapitalizmom, ki polni zasebne žepe na račun vseh drugih, zavira konkurenčnost in razvoj, zmanjšuje zaposlenost, plače in BDP.
VEČ V TISKANI IZDAJI