Predsednik SD Igor Lukšič je na posvetu z naslovom Odgovorno upravljanje ali masovna privatizacija dejal, da je pri upravljanju državnega premoženja vseskozi preveč poudarka na privatizaciji, premalo pa na upravljanju. Težava je v tem, je dodal, da ni bilo oblikovane strategije, zaradi česar da so bila podjetja v državni lasti razumljena kot plen vsakokratne oblasti ali dobro organiziranih skupin, "umanjkal pa je strateški interes: kako biti na svoji zemlji gospodar". Obveljalo je, da je država najslabši gospodar in da je najboljši - to pa je pripeljalo v tajkunizacijo, meni Lukšič. V SD je po Lukšičevih besedah večinsko stališče, da ne more biti prodaja premoženja prva stvar, ampak da se je treba osredotočiti na upravljanje in iskanje strateških partnerjev.
Nekdanji finančni minister iz vrst SD Franc Križanič je opozoril na odliv kapitala po začetku krize in na odziv njihove vlade z garancijami, dokapitalizacijami in depoziti. Meni, da je oblikovanje državnega holdinga del neustreznega odziva na posledice krize in "poskus reševanja problema z razprodajo Slovenije". "V teh razmerah karkoli prodajati - to bo pritisk na čim nižjo ceno - je katastrofalna neumnost," verjame Križanič.
Nekdanji rektor Univerze na Primorskem in nekdanji notranji minister Rado Bohinc je menil, da ni čas za razpravo o privatizaciji, dokler se ne zagotovi učinkovitega upravljanja državnega premoženja. Po njegovem mnenju je treba ločiti upravljalsko in regulatorno funkcijo države ter odpraviti idejo o holdingu in se vrniti k ideji agencije za upravljanje naložb, "kreniti od politizacije k profesionalizaciji upravljalske funkcije" v okviru samostojnega državnega organa. Meni tudi, da je treba okrepiti strokovnost članov nadzornih svetov in v zakonu določiti kriterije za njihovo imenovanje.
Predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič je dejal, da je bila agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) z začetkom upravljanja premoženja z enega mesta korak v pravo smer, da pa je "podlegla skušnjavi" z dajanjem neposrednih navodil gospodarskim družbam - Kuntarič meni, da je bilo navodilo za dokapitalizacijo Nove Kreditne banke Maribor "kardinalna napaka". Posledice so ostale v bilancah teh družb, AUKN pa ni odgovarjala. Meni, da je Slovenski državni holding (SDH) z jasno odgovornostjo korak naprej, da pa morda ni najboljša rešitev. Pravi pa, da se lahko brez tega, da se premoženje "zlije" na enem mestu, lahko zgodi, da se bo prodalo kaj od tega, kar bi želeli da ostane v državni lasti. Meni, da za poplačilo obveznosti še zdaleč ne bi bilo treba prodati vsega premoženja.
Predsednik uprave Kapitalske družbe (Kad) Bahtijar Djalil je dejal, da so bile vse rešitve, ki so sledile AUKN, slabše, da je zakon o SDH slab, še slabši pa da je predlog sprememb tega zakona, ker da osnovna vprašanja - samorazpolaganje s premoženjem - pušča popolnoma odprta. Poleg tega bi se s predlagano pripojitvijo Kada SDH odpravila namembnost določenega premoženja in obveznost vplačevanja v pokojninsko blagajno. Treba je doseči nacionalni konsenz o sistemu korporativnega upravljanja, da se ne bo ta z vsako vlado spreminjal, ter upravljanje državnega premoženja ločiti od vsakodnevne politike, je dejal.
Ekonomist Maks Tajnikar meni, da je ključno najprej določiti, kaj naj ostane v državni lasti, med drugim z vidika socialne funkcije države. Ne predstavlja si, dodaja, da določen minister ne bi imel vpliva na pomembna podjetja iz njegovega resorja. Meni, da ne potrebujemo neodvisnega organa za upravljanje, ampak je treba zagotoviti, da se politika, ki jo zastavijo vlada in ministrstva, uresniči v podjetjih. S popolnim umikom politike bi po njegovem mnenju dali le prostor različnim interesom.
Predsednik uprave Modre zavarovalnice, ki je izšla iz Kada, Borut Jamnik je dejal, da če je bil poskus z AUKN "prvi naiven poskus" izboljšanja upravljanja državnih podjetij, so bili vsi naslednji poskusi zgolj uresničevanje določenih parcialnih interesov, kar da je dolgoročno napačno. Eden od ciljev bi bil določiti, kaj naj se ne proda, drugi pa da se izkoristi vir, ki je Sloveniji na voljo - sekundarni finančni trg, in sicer tako da bi razvili dolgoročnega finančnega posrednika (kot je sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja), ki bi dolgoročno vlagal v slovensko gospodarstvo.
Član uprave Soda Tomaž Skeledžija je predstavil primere državnega lastništva v Skandinaviji, kjer država ohranja lastništvo v mnogih podjetjih, s čimer med drugim zadrži njihove razvojne centre v državi in z donosom teh podjetij zagotavlja pomemben proračunski vir.