Skupina 36 poslancev je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon posamezniku ne omogoča pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred dokončno odločitvijo komisije, prav tako pa je tudi premalo določen pri vsebini in definiciji pojmov, je pojasnil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Pod zahtevo, ki so jo vložili v sredo, so se poleg celotnih poslanskih skupin SDS in NSi, podpisali tudi poslanec SLS Franc Pukšič, poslanec DL Bojan Starman, poslanec narodne skupnosti Roberto Battelli in vsi trije nepovezani poslanci. Kot je pojasnil Tako, predlagajo, da ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno, prav tako pa predlagajo tudi zadržanje izvrševanja zakona do odločitve ustavnega sodišča.
Poročilo protikorupcijske komisije po Tankovih besedah ne bi smelo vreči sence dvoma na pravilnost in korektnost nadzora nad katerim koli funkcionarjem, a kaže se, da pri nekaterih funkcionarjih postopki niso bili vodeni korektno.
"Ugotovitve takega organa morajo biti jasne, nedvoumne in ne smejo biti namigovanja," je poudaril Tanko. A Komisija za preprečevanje korupcije se po njegovih besedah vedno skrije za dikcijo, da "obstaja tveganje za korupcijo". "Če nekdo nekomu preiskuje premoženjsko stanje, mora najbrž nedvoumno ugotoviti, ali je to korupcija ali ne," je prepričan Tanko.
"Take opredelitve protikorupcijske komisije so zelo podobne tistim, ki smo jim priča v sodnem postopku proti Janezu Janši v zadevi Patria," je pojasnil. Te so po njegovih besedah zgrajene na neki domnevi in potem se iz tega "naredi neka zgodba, sproži sodni postopek, ki se nikakor noče končati", na osnovi poročila protikorupcijske komisije pa se je sprožil plaz interpretacij in zahtev, ki imajo lahko tudi precej hude posledice, ne samo za osebo, ampak tudi za državo.
V SDS so zahtevo za ustavno presojo omenjenega zakona napovedali že kmalu po objavi poročila protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki poleg prvaka SDS Janše bremeni tudi Zorana Jankovića, ki je po tem status predsednika PS zamrznil. Zahtevo omenjenega zakona je sicer že lani zahtevalo tudi upravno sodišče.