Grška grožnja slovenskim davkoplačevalcem: 3,5 milijarde evrov nas lahko stane grško natezanje EU
1,4 milijarde evrov oziroma dobre štiri odstotke BDP. Toliko je ta trenutek Slovenija izpostavljena pri Grčiji. V najslabšem primeru bi lahko Slovenija za nedisciplinirane partnerice zastavila več kot 3,5 milijarde evrov. To je več, kot je bilo namenjeno za dokapitalizacijo bank, natančneje gre za dobrih deset odstotkov BDP. Na veliko »veselje« davkoplačevalcev.
To vprašanje postaja zelo aktualno v dnevih po Ciprasovi zmagi na grških volitvah in volilni kampanji, ko je novi grški premier zelo jasno oznanjal, da ne bo spoštoval varčevalnih politik in da bo trojki pokazal vrata. Težko je sicer verjeti, da bi mu evropske institucije pri tem pustile prav veliko možnosti. Vseeno ne moremo mimo vprašanja, kaj bo s slovenskimi naložbami v grško krizo, če bo Ciprasov duh tako ali drugače izsiljeval Evropsko unijo. V igri so vrtoglave vsote: Slovenija, ki mora skrbno varčevati z vsakim milijončkom, bi lahko zapravila milijardne zneske.
V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike več o slovenskem posojilu Grkom; o slovenskih izgubah z grškim pokom; o levičarjih, ki podpirajo Ciprasa; o faktorju Združene levice; o fantastičnih Ciprasovih obljubah Grkom, s katerimi izsiljuje EU.