Visoka rast javnofinančnega primanjkljaja v letu 2013 je bila zaradi dokapitalizacije bank pričakovana, številka pa je malenkost nižja od napovedi.
"Gre za enkratne zneske in upam, da bo dokapitalizacija letos končana," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Andrej Flajs s Statističnega urada RS. Za okrepitev kapitala bank je država lani dala 3,633 milijarde evrov.
Brez dokapitalizacije bank bi javnofinančni primanjkljaj lani znašal 1,545 milijarde evrov oz. 4,4 odstotka BDP, leta 2012 pa 3,8 odstotka. Če odštejemo še obresti, ki so se lani povečale za 212 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov, pa bi se primanjkljaj z 1,7 odstotka BDP v letu 2012 lani povečal na 1,8 odstotka BDP.
V teh številkah so poleg dokapitalizacije bank vključeni tudi poračun plač za tretjo četrtino reforme plač v javnem sektorju v višini 104 milijonov evrov ter odškodnine izbrisanim v skupnem znesku 126 milijonov evrov. Če bi odšteli še to, bi lanski primanjkljaj znašal 1,1 odstotka BDP. Primarni primanjkljaj se torej postopoma znižuje, je ugotovil Flajs.
Tudi v napoved primanjkljaja za leto 2014 - ta bo po napovedih znašal 1,479 milijarde evrov oz. 4,2 odstotka BDP - je vključena dokapitalizacija bank, in sicer Abanke in Banke Celje v višini 321 milijonov evrov. Brez dokapitalizacije bank bi letošnji primanjkljaj znašal 3,2 odstotka BDP, torej malenkost nad maastrichtsko mejo, je spomnil Flajs.
Primanjkljaj pa vpliva tudi na porast dolga. Ta je lani znašal 25,3 milijarde evrov (71,7 odstotka BDP), napoved za letos pa se giblje pri 28,8 milijarde evrov oz. 80,9 odstotka BDP. V to številko so vključene tudi slabe terjatve, ki jih bo prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. Ob tem je Ob tem je Flajs še povedal, da se nam letos obeta največji porast plačila obresti, namreč z 2,6 na 3,2 odstotka BDP.