Slovenski javnofinančni primanjkljaj za lani zrasel na 2,9 odstotka BDP

Vzrok za zvišanje primanjkljaja je predvsem v dopolnitvi metodologije prikazovanja tekočih transakcij Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Andrej Flajs iz državnega statističnega urada.

Primanjkljaj je bil torej lani za 296 milijonov evrov večji od prvotnih izračunov, k čemur so transakcije DUTB prispevale 270 milijonov evrov, revizija ocene vrednosti davka od dohodkov pravnih oseb pa 26 milijonov evrov.

V prvotnih izračunih primanjkljaja so upoštevali podatke DUTB o odpisih terjatev v letu 2015 v dejanski vrednosti 61 milijonov evrov, v reviziji pa so po dogovoru z evropskim statističnim uradom Eurostat poleg odpisov terjatev upoštevali tudi konverzije slabih posojil v lastniške deleže podjetij in v nepremičnine. Ta slaba posojila so ovrednotili po bruto transfernih vrednostih, to pa je zahtevalo dodatno povečanje primanjkljaja države za 209 milijonov evrov, je pojasnil Flajs.