Janeza Janšo smo prikrajšali za svobodo, za tisto najdragocenejše, kar po duhu svobodni človek ima. Toda ne bojim se zanj. On je močan in vajen vseh vrst krivic in podtikanj. Bil je že v treh zaporih, ima izkušnje v boju s totalitarizmom. Tudi tokrat bo zdržal. Bojim se za nas. Za nas, ki smo ostali na drugi strani zaporniških zidov in ne dojemamo, kaj se z nami dogaja. Ne vidimo zla, ki nas obdaja, ne znamo razmišljati s svojo glavo, ne zmoremo analitične presoje položaja, ne premoremo misli zunaj svojih okopov, ne poznamo besed čast in morala, v svojem egoizmu smo pripravljeni prodati vse najsvetlejše, kar kot družba imamo.

Pravzaprav je Janez Janša ta hip svobodnejši kot kdorkoli izmed nas. On svojo svobodo plačuje z visoko ceno, ker ve, da ni zastonj. Večina pa bi še naprej jedla in pila za isto mizo, uživala blaginjo Zahoda, plačala pa nič. Koga briga za demokratične vrednote, za pravno državo, svobodo govora, spoštovanje manjšin in drugače mislečih, koga zanimajo krivice, ki se godijo sodržavljanom. Zdaj, ko jedače in pijače zmanjkuje, pa se vsi panično sprašujemo, kam je vse izginilo, zakaj se družba sesuva kot hišica iz kart. Toda kdor razmišlja le s trebuhom, ne premore rešitev, pa čeprav so na dlani.