Matej Lahovnik: Država, ki izginja

Slovenija je zadnjo gospodarsko krizo občutila precej močneje kot primerljive države, ker so v gospodarstvu vse prepogosto slabe poslovne prakse postale domačijski način poslovanja. Konec leta 2008 je Slovenija po BDP na osebo, merjenem po pariteti kupne moči, dosegla že 91% gospodarske razvitosti EU. Danes po tem istem kazalcu dosegamo le še 82% povprečne gospodarske razvitosti EU, čeprav smo se v tem obdobju zadolžili za neverjetnih 20 milijard EUR. Slovenija se je torej v obdobju, ko je najbolj gospodarsko nazadovala, tudi rekordno zadolžila. Kdo je torej imel koristi od rekordnega zadolževanja?!

Odgovor na to vprašanje v veliki meri pojasnjuje čemu je morala v začetku leta 2013 pasti zadnja Janševa vlada. V obdobju zadnjega leta dni tranzicijske vladavine Alenke Bratušek smo najprej verjetno dosegli svetovni rekord v zadolževanju na glavo prebivalca. Nato je vlada namenila milijardno poroštvo za reševanje dveh zasebnih bank, ki sta v preteklosti financirali vrsto »tajkunskih« poslov, pri čemer nihče na vladi ni problematiziral predhodne prakse lastnika ene izmed bank, ki je raje izplačal denar za dividende, kot pa ga namenil za reševanje svoje banke. Zdelo se je neverjetno kako stoično so slovenski davkoplačevalci prenašali pojasnila vlade kje in kako morajo zategniti pas, hkrati pa so ti isti davkoplačevalci prisilno sodelovali v sanaciji zasebnih bank.

Če smo bili v Sloveniji še nekaj mesecev prej deležni ostrih protivladnih protestov zaradi relativno precej manj bolečih ukrepov, se pravi nacionalni socializaciji izgub zasebnih lastnikov tajkunskih bank ni nihče pretirano vznemirjal. Tranzicijska omrežja, ki so pomagala zagotoviti infrastrukturo za rušenje Janševe vlade, tokrat niso imela nobenega razloga, da bi zagotavljala podporo kakršnemukoli nasprotovanju vladi Alenke Bratušek. Navsezadnje je njena tranzicijska vlada zagotovila denar vseh davkoplačevalcev za sanacijo zasebnih nasedlih tajkunskih projektov.

Danes spadamo med države, ki se soočajo z rekordno, več kot 25% brezposelnostjo, med mladimi. Zato vse več mladih razmišlja o tem, da bi svojo prihodnost poiskali v tujini. Najbolj slaven ekonomist vseh časov Adam Smith je pred 250 leti utemeljil, da je temeljni pogoj za uspešen razvoj družbe posameznikova svoboda. Čim višja je vladavina prava, odprtost trga in čim nižje so birokratske ovire za podjetništvo ter čim manjše je vmešavanje države v gospodarstvo, tem višja je ekonomska svoboda in hitrejši tudi razvoj države. Na zadnji objavljeni lestvici ekonomske svobode uglednega časnika Wall Street Journal se je Slovenija uvrstila na 76. mesto za Mongolijo in pred Gano. Na vrhu lestvice najdemo Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo, kjer si je mogoče zaradi precej višje stopnje ekonomske svobode, s poštenim delom lažje zagotoviti primeren življenjski standard.

Omenjena mednarodna raziskava izpostavlja kot temeljni problem v Sloveniji visoko stopnjo korupcije in neučinkovito pravosodje. Tudi po mednarodni raziskavi »World Justice Project«, ki meri vladavino prava v posameznih državah, smo se najslabše uvrstili na področju (ne)delovanja pravosodnega sistema, ki se v Sloveniji odraža v velikih sodnih zaostankih in neizvrševanju sodnih odločb. Slovenija je zato v zadnjih letih postala država oškodovanih delavcev in upnikov povsem izčrpanih podjetij na eni strani ter bogatih lastnikov teh istih propadlih podjetij na drugi. Razhajanje med številom primerov gospodarskega kriminala na eni strani ter številom primerov, kjer je zaradi tega prišlo tudi do pravnomočnih obsodb je prav neverjetno.

Slovenija je danes država, v kateri se nekdanjemu predsedniku vlade krši človekove pravice, ker je zaprt na podlagi neopredeljenega abstraktnega dejanja, zoper katerega se niti ni mogoče braniti. Na to so opozorili trije nekdanji in trije sedanji ustavni sodniki, ki so se vsebinsko opredelili do te sodbe. Janez Janša je zaprt, ker naj bi ob neznanem času, na neznanem kraju na neznan komunikacijski način prejel obljubo neznane nagrade od neznane osebe. Po drugi strani pa trenutna predsednica vlade Alenka Bratušek z zaustavitvijo procesa privatizacije krši zakon ob znanem času, na znanem kraju in na znan komunikacijski način, hkrati s tem protizakonitim ravnanjem povzroča gospodarsko škodo davkoplačevalcem, pa se kljub temu prav nič ne zgodi.

Smo torej država, v kateri oblast izloči iz politične tekme nekdanjega predsednika vlade tako, da ga enostavno zapre, hkrati pa institucije pravosodja mirno spremljajo politično preračunljivo protizakonito ravnanje predsednice vlade, ki je trenutno še na oblasti. Trenutna oblast je pri svoji politični trgovini očitno pripravljena poteptati tudi minimalne moralno-etične standarde. Kako sploh dostojno poimenovati zadnjo afero, ko je državni vrh zlorabil svoja pooblastila in se zapletel v sramotna pogajanja z osebo, ki je bila v tujini obsojena zaradi pedofilije ter bo do konca življenja vpisana v register spolnih prestopnikov? Adam Smith je v svojem najbolj znanem ekonomsko-sociološkem delu Bogastvo narodov zapisal, da je ena izmed temeljnih funkcij države učinkovit pravosodni sistem.

Zloraba pravosodnih institucij v primeru proti predsedniku največje opozicijske stranke z namenom, da se ga izloči iz politične tekme, zato v temelju spodjeda ne le demokratičen proces v Sloveniji, pač pa tudi našo državnost. Neučinkovitost pravosodja dobesedno razjeda našo družbo. Slovenija je država, ki gospodarsko zaostaja za drugimi in država v kateri pravna pravila ne veljajo za vse enako. Nobena družba, ki ne temelji na pravičnosti pa na dolgi rok ne more preživeti. Slovenija pri tem ni nobena izjema.