Žareče nebo, lučke v temi in objem

Dr. Veronika Kralj Iglič je redna profesorica za področje Biofizike, vodja Laboratorija za klinično biofiziko, je tudi koordinatorka doktorskega študija Bioinženiring v zdravstvu. Bila je nosilka mednarodnih projektov. Skupaj z možem dr. Alešem Igličem, raziskovalcem in profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko UL, sta za svoje raziskovalno delo v bioznanosti prejela Zoisovo priznanje v letu 2021.

 
Poleg raziskovalnega področja Veroniko Kralj Iglič odlikuje pripovedovanje in pisanje družinskih zgodb. O očetu Niku Kralju (1920-2013), svetovno priznanemu oblikovalcu in arhitektu, je ob stoti obletnici njegove rojstva napisala knjigo Poklon življenjski radosti. Kakšen je v njenem spominu stol Rex, s katerim je zaslovel njen oče?

Med pogovorom v njenem domačem salonu, kjer izstopata dva portreta, na enem je njena mama Veronika Zupanič Kralj, na drugem babica Jelena Zupanič, se obudijo spomini tudi na dr. Nika Zupaniča, dedka po mamini strani. Med prvo svetovno vojno in po njej se je zavzemal, da bi se Slovenci osvobodili nemške nadvlade.

Kateri prelomni dogodki so zaznamovali mladostno življenje staršev Veronike Kralj Iglič?

Kakšne preizkušnje, ki so vplivale na njene prihodnje življenjske odločitve, je doživela kot majhna šolarka? Kaj se ji je zgodilo v Tel Avivu, kjer je živela s starši in tam začela obiskovati šolo?

Zakaj ni sledila željam staršev, mami pianistki in očetu oblikovalcu, da bi dopolnila in nadgradila njun umetniški svet, ampak se je raje posvetila študiju fizike? Kaj vse je bilo poprej, preden je stopila na pot raziskovanja?

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24