ZDA: po več kot sto letih linčanje uradno postalo zločin iz sovraštva na zvezni ravni

Vsi, ki bodo obsojeni po novem zakonu, jih bo doletela najmanj 30-letna zaporna kazen, s čimer se bo končala zgodovina nekaznovanosti. Po mnenju raziskovalcev je namreč v obdobju med koncem državljanske vojne leta 1865 in letom 1950 na tisoče linčev ostalo nekaznovanih, navaja AFP.

Zakon je poimenovan po Emmettu Tillu, 14-letnemu Afroameričanu, čigar brutalen umor je v 50. letih prejšnjega stoletja spodbudil gibanje za državljanske pravice v ZDA. Tilla so ugrabili in umorili avgusta 1955 v zvezni državi Mississippi. Dečkovo iznakaženo truplo so tri dni pozneje našli v reki, njegova mati pa je vztrajala, da posmrtne ostanke njenega sina razstavijo v odprti krsti in tako svetu pokažejo, kaj ga je doletelo.

Po podpisu sta se Bidnu na slovesnosti v Rožnem vrtu v Beli hiši pridružili podpredsednica ZDA Kamala Harris, prva temnopolta ženska na tem položaju, in Michelle Duster, pravnukinja pionirske temnopolte novinarke in borke proti linču Ide B. Wells.

"Linčanje je bil čisti teror," je dejal Biden in spomnil na grozljivo prakso javnega pobijanja Afroameričanov, pogosto pred navdušenimi množicami belcev, v času po odpravi suženjstva v ZDA.

Biden je obenem opozoril, da je "rasno sovraštvo stalen problem" in da "sovraštvo nikoli ne izgine, ampak se le skrije". Harrisova pa je opozorila, da "linčanje ni relikt preteklosti, saj se v ZDA še vedno dogajajo rasno motivirana grozodejstva".

Ameriški senat je predlog zakona soglasno sprejel v začetku tega meseca, vodja demokratske večine v senatu Chuck Schumer pa je dejal, da je bila dolga zamuda pri dogovoru o tem ukrepu "velik madež za Ameriko".

Pred tem se je od začetka 20. stoletja neuspešno končalo več kot 200 poskusov sprejetja tovrstne zvezne zakonodaje, je v torek spomnil eden glavnih podpornikov zakona, demokratski kongresnik Bobby L. Rush.