Von der Leynova je prispela na Hrvaško v okviru obiskov v članicah, namenjenih predstavitvi ocene nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Hrvaška je 16. članica, ki jo je s tem namenom obiskala predsednica komisije.
Hrvaški načrt za okrevanje in odpornost je "sijajen" in "ambiciozen", je dejala na seji hrvaške vlade, ki je potekala v nacionalni in univerzitetni knjižnici (NSK). "Všeč mi je uravnoteženost med vlaganji in reformami", je dejala.
Poudarila je, da predvidenih 6,3 milijarde evrov za hrvaški načrt predstavlja največji delež v bruto domačem proizvodu (BDP) v primerjavi z drugimi članicami EU. Hrvaški so odobrili sredstva v višini 12 odstotkov BDP. Von der Leynova je izpostavila hrvaške projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti majhnih in srednjih podjetjih, digitalizacijo javne uprave in zdravstva.
Hrvaška je iz solidarnostnih skladov EU dobila milijardo evrov za sanacijo popotresne škode, je spomnil hrvaški premier Andrej Plenković. V Zagrebu zaenkrat ne nameravajo izkoristiti možnosti 3,6 milijarde evrov posojil, za katere se lahko potegujejo v okviru evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.
Na skupni novinarski konferenci z Von der Leynovo je Plenković izrazil pričakovanje, da bo naslednje leto sprejeta odločitev o vstopu Hrvaške v schengensko območje, pa tudi, da bo mogoče kavo v Zagrebu z evri plačati že v začetku leta 2023.
"V Evropski komisiji menimo, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Naša naloga je, da v to prepričamo tudi Svet EU, ob podpori predsedstva EU. Lahko ste prepričani, da bom na tem delala skupaj s člani Sveta EU", je izjavila von del Leynova.
Hrvaška je na dobri poti tudi glede članstva v območju evra, je ocenila. Pohvalila je dosedanja prizadevanja Hrvaške za izpolnjevanje meril za prevzem evra. "Če bo Hrvaška tudi naslednje leto nadaljevala tako, kot je delala doslej, menim, da so obeti pozitivni, ko gre za leto 2023", je povedala.
Po novinarski konferenci je Von der Leyenova obiskala družbo Rimac Automobili, ki ji je hrvaška vlada v okviru projekta mobilnosti iz načrta za okrevanje in odpornost namenila 200 milijonov evrov za proizvodnjo potniških avtonomnih električnih vozil. Ogledala si je tudi zagrebško katedralo, ki je bila močno poškodovana marca lani v rušilnem potresu.