Evropska komisija je konec maja predlagala sklad za okrevanje po pandemiji – 750 milijard evrov. Po predlogu komisije bodo 500 milijard članice dobile v obliki nepovratne pomoči, 250 milijard pa s krediti. Neto plačnice v evropski proračun, na primer Avstrija, želijo, da bi krediti pomenili večji delež 750-milijardnega svežnja.
Mnenje se krešejo tudi o tem, ali naj bo pomoč brezpogojna ali pogojevana. Nemčija in druge neto plačnice želijo, da bi članice v zameno za pomoč izvedle reforme in naložbe v gospodarsko rast, piše Welt. Prav tako so nekatere članice nezadovoljene glede višine sklada. Nemčija na primer meni, da bi zadostovalo 500 milijard evrov.
Mnenje med članicami se krešejo tudi glede tega, po kakšnem ključu bodo razdeljevali denar. Številne države so namreč nezadovoljne glede predlaganega ključa. To niso samo države varčne četverice, kot so Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska, ampak tudi Češka, Madžarska in Belgija.
Na drugi strani so nad predlaganim ključem razdelitve pomoči lahko zelo zadovoljne južne članice EU. Gledano v absolutnih številkah bo največ pomoči dobila Italija, in sicer 153 milijard evrov, a ker je neto plačnica, bo morala v sklad za okrevanje sama plačati 96,3 milijarde evrov. Torej bo v resnici dobila 56,7 milijarde evrov, kar znaša 3,2 odstotka italijanskega bruto domačega produkta (BDP).
Hrvaška bo po predlogu komisije dobila 12,1 milijarde evrov pomoči, kar znaša 22,4 odstotka BDP naše južne sosede. Ključ razdelitve je takšen: čim bolj revna je članica in čim večjo stopnjo brezposelnosti ima, tem več denarja bo dobila.
Bolj je lahko zadovoljna Španija, ki lahko računa na 82,2 milijarde evrov nepovratne pomoči in kreditov, kar znaša 6,6 odstotka njenega BDP. Še bolj je lahko zadovoljna Grčija, saj bo dobila 33,4 milijarde evrov, kar znaša 17,8 odstotka grškega BDP. Njena severna soseda Bolgarija bo po predlogu komisije dobila 19,3 odstotka B, Latvija 11,8 odstotka, Slovaška pa 10,5 odstotka BDP. Malce man kot deset odstotkov BDP bosta dobili Portugalska in Romunija.
Kot piše Welt, je lahko najbolj zadovoljna najmlajša članica Hrvaška, ki bo po predlogu komisije dobila 12,1 milijarde evrov pomoči, kar znaša 22,4 odstotka BDP naše južne sosede. Ključ razdelitve je takšen: čim bolj revna je članica in čim večjo stopnjo brezposelnosti ima, tem več denarja bo dobila.
Dejavniki, kot so višina gospodarske škode zaradi zaprtja gospodarstva, zdravstvene težave zaradi pandemije in višina javnega dolga, nimajo nobene vloge. Ključ razdelitve denarja brani podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, ki prihaja iz Latvije. »Želimo pomagati članicam, ki se lahko na krizo odzovejo samo omejeno in zato potrebujejo podporo,« je dejal v pogovoru za Welt.
O skladu za okrevanje se bodo v prihodnih tednih voditelj držav in vlad pogovarjali na videokonferencah. O skladu bodo voditelji držav in vlad prvič v živo govorili julija na vrhu v Bruslju.
