Milanović: Hrvaška je pokazala več sočutja do migrantov kot "pajac iz Budimpešte"

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson namerava najprej poslati pismo hrvaškemu notranjemu ministru Davorju Božinoviću z vprašanji glede nedavnih poročil in incidentov ter s pozivom hrvaškim oblastem, naj nadaljujejo izvajanje neodvisnega nadzornega mehanizma na meji, ki ga je država vzpostavila s finančnimi sredstvi komisije, je povedal govorec komisije Adalbert Jahnz.

Nato je pričakovati temeljit pogovor s hrvaškimi oblastmi, kar je komisarka napovedala v četrtek v nizu tvitov, je spomnil govorec. Johanssonova je v tvitih zapisala, da je prejela poročilo nevladne organizacije Danish Refugee Council (DRC) o nasilnem vračanju ter o nečloveškem in poniževalnem ravnanju z ljudmi na hrvaški meji z BiH. "Ta poročila jemljem zelo resno," je poudarila.

"Načrtujem temeljito razpravo s hrvaškimi oblastmi o teh in drugih poročilih o kršenju temeljnih pravic. Pogovorila pa se bom tudi o nadaljnjem razvoju nadzornega mehanizma, ki so ga vzpostavile hrvaške oblasti ob finančni podpori komisije," je napovedala. Hrvaške oblasti so se zavezale k preiskavi poročil o zlorabah na njihovi zunanji meji, k pozornemu spremljanju razmer in k obveščanju komisije o doseženem napredku, je še spomnila.

Poročil o nasilju hrvaške obmejne policije nad migranti je bilo v minulih letih precej. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je na primer novembra lani ocenila, da je Evropska komisija s pozitivnim mnenjem o članstvu Hrvaške v schengenskem območju "namenoma spregledala dokaze" o nasilju Hrvaške nad migranti. Svoje trditve so podkrepili z objavo videoposnetka.

Evropska komisija je tudi tedaj poudarila, da obtožbe o grobem ravnanju z migranti vselej vzame zelo resno. Pojasnili so, da so v tesnem stiku s hrvaškimi oblastmi, ki da so se zavezale k preiskavi teh obtožb, da bodo razmere še naprej pozorno spremljali in da so vzpostavili tudi nadzorni mehanizem, ki naj bi zagotovil, da so vse dejavnosti obmejnih organov v skladu z zakonodajo EU.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je včeraj v svojem uradu v Zagrebu izjavil, da ni seznanjen s tem, da bi hrvaški policisti grobo ravnali z migranti. "Nasilja ne podpiram, a sem v tem primeru na strani hrvaške policije", je odgovoril na vprašanje na včerajšnji novinarski konferenci glede navedb o nasilnem ravnanju hrvaške policije z migranti. Milanović je sklical novinarsko konferenco, da bi odgovoril na kritike hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki so bile izrečene na novinarski konferenci na račun hrvaškega predsednika po četrtkovi seji vlade.

Eno redkih vprašanj zunaj konteksta večtedenskega prerekanja Milanovića in Plenkovića je bilo o domnevnem grobem ravnanju hrvaške obmejne policije proti migrantom. "Policija uporablja legalno silo, ker je telo legalne represije. Država brez tega ne obstaja, ker je mejo, državljane, njihovi premoženje in mir potrebno varovati," je dejal Milanović.

"Imam mirno vest, ker jim v BiH ne grozijo aretacije, pregon, zapor in smrt, temveč bodo znova čakali na nekakšno svojo priložnost, ki ne obstaja v mednarodnem pravu. Ne obstaja pravica do ilegalnega prečkanja meje, žal mi je," je dejal Milanović.

Med drugim je omenil, da je Hrvaška pokazala več sočutja do migrantov, kot "pajac iz Budimpešte", ki je, kot je dejal, ljudem grozil z muslimani, Sirci in Arabci. Milanović je v času, ko je bil hrvaški premier, med migrantsko krizo leta 2015 ostro kritiziral predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana. Orbanu je ostro nasprotoval tudi letos kot hrvaški predsednik zaradi madžarskih zemljevidov, na katerih so nekatera območja Hrvaške predstavljena kot del Madžarske.

Hrvaški premier Plenković pa je novinarjem v odzivu na navedbe o nasilju hrvaške policije nad migranti dejal, da od notranjega ministra Davorja Božinovića pričakuje poročilo, če to temelji na kakršnih koli dejstvih.