Vatikan nepopustljiv do evtanaziranih: Nimate pravice do zakramenta bolniškega maziljenja

Danes objavljene smernice so del smernic o zadevah ob koncu življenja, ki jih je izdala vatikanska kongregacija za nauk vere, ki skrbi za vatikansko doktrino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vatikan po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA tudi nasprotuje "nesorazmerni in razčlovečeni uporabi tehnologije", zlasti v kritičnih življenjskih trenutkih.

Ukrepi za skrajšanje življenja so po mnenju Vatikana znaki "kulture zavreči stran" in ne rešitev težav na smrt bolnih, še piše v dokumentu, pod katerim sta podpisana kardinal Luis Ladaria Ferrer in nadškof Giacomo Morandi. Dokument tudi izpostavlja dostojanstvo človeškega življenja, ki ga ni mogoče zavreči, "tudi v poslednjih trenutkih trpljenja in smrti".

Prav bolečina in smrt po mnenju Vatikana ne bi smela biti končno merilo, po katerem se meri človekovo dostojanstvo. V kompleksnih zdravstvenih sistemih grozi, da se razmerje med zdravnikom in bolnikom omeji zgolj na tehnične in pogodbene vidike. To tveganje obstaja predvsem v državah, v katerih je legalizirana pomoč ali celo komercialna pomoč pri samomoru in usmrtitvi na zahtevo.

Kdor se je "odločil za hudo nemoralno dejanje in vztraja pri tej odločitvi", v nobeni državi ne bo prejel zakramentov za umirajoče osebe, je še zapisano v smernicah. Dodajajo, da se prepoved lahko odpravi, ko je duhovnik prepričan, da si je umirajoči premisli, ali če je bolnik v nezavesti in obstaja domneva, "da se bo pokesal".

Po navedbah Vatikana "prošenj hudo bolnih ljudi za smrt ne gre razumeti kot resnično željo po evtanaziji; v resnici gre skoraj vedno za tesnobno prošnjo za pomoč in ljubezen". Odgovor nanj bi morala biti podpora in naklonjenost. Dejavniki za željo po smrti so nezdravljena bolečina, pomanjkanje "človeškega in krščanskega upanja" ter neustrezna psihološka in duhovna oskrba, še meni Vatikan.

Vatikanske smernice opredeljujejo evtanazijo kot "zločin proti človeškemu življenju", "dejansko zlo dejanje v vsaki situaciji ali okoliščini", za katero v "nobeni obliki ne sme biti sostorilstva".

Je pa po drugi strani z vidika katoliške cerkve legitimno zavračati ukrepe, ki prinašajo le omejeno in boleče podaljševanje življenja. Zavrnitev nesorazmernih terapij je mogoča ob spoštovanju volje umirajočega, je stališče Vatikana.

Zdravstveni delavci, ki nasprotujejo evtanaziji in pomoči pri samomoru, bi po mnenju Vatikana morali imeti pravico do ugovora vesti in biti v tem primeru upravičeni do kršitve zakona.

Papež Frančišek, za katerega velja prepričanje, da je liberalnejši od svojih predhodnikov, velja za javnega nasprotnika evtanazije. Nove smernice je odobril osebno.