Vasica Sandy Hook je v dnevih pred obletnico na zunaj prikazovala idilično predpraznično podobo, vendar pa je bilo v ozračju čutiti tesnobo in bolečino, ki je 14. decembra lani pretresla ne le 28.000 prebivalcev Newtowna z okolico, ampak vso Ameriko. "Zakaj nas ne pustite pri miru," je zvenel jezen pozdrav obiskovalca lokalne kavarne skupinici novinarjev, ki so pred dnevi zaman iskali sogovornike za mnenja o tragediji in njenih posledicah.
Nekaj ljudi je le ostalo zvestih tradicionalni gostoljubnosti in zgovornosti majhnih krajev po ZDA in so izdali, da se je cel Newtown neformalno dogovoril, da novinarjem ne bodo dajali izjav. Bolečina je še vedno prehuda, ran ne želijo ponovno odpirati, še posebej pa si ne želijo cirkusa s poplavo kamer, fotoaparatov in zvedavih tujcev, ki jim postavljajo vprašanja, na katera nimajo odgovora. Besno hupanje avtomobilov in geste voznikov ob pogledu na kamero sredi Sandy Hooka so nazorno potrdili njihove besede.
Uradna policijska preiskava leto dni potem, ko je 20-letni Adam Lanza najprej doma ustrelil svojo mamo, nato vdrl v šolo sredi gozda in pobil 20 otrok, starih okrog šest let, ter šest šolskih delavcev, na koncu pa ustrelil še samega sebe, na vprašanje, "zakaj?", ni dala odgovora in motiv za pokol ostaja neznan.
Lanza naj bi imel psihološke motnje, ki jih niso znali ugotoviti, kaj šele pozdraviti, njegova mama pa je sodelovala pri lastni smrti, saj je neuravnovešenemu sinu v tolažbo kupila na kupe orožja, s katerim sta se skupaj podajala na strelišča. V Newtownu, kjer je vsak tretji avtomobil poltovornjak, to ni nič posebnega. Staroselci so orožja navajeni in z njim živijo, nasprotujejo pa mu priseljenci iz večjih mest.
"Pokol ni z ničimer spremenil odnosa do orožja, ampak je le utrdil okope. Prepričanja so se utrdila na obeh straneh debate," je zatrdila krajanka Newtowna, ki glede orožja spada med "staroselce". Takoj po pokolu je nekaj časa sicer kazalo, da se tehtnica nagiba na stran zagovornikov ostrejše orožarske zakonodaje. "Smo res pripravljeni priznati nemoč pred obličjem takšne grozote?" je v Newtownu takrat nacijo vprašal predsednik ZDA Barack Obama. Leto dni kasneje je odgovor na dlani - seveda smo.
Obama je ustanovil posebno skupino pod vodstvom podpredsednika ZDA Josepha Bidna, ki je v sodelovanju s kongresom pripravljala zakonske reforme. Čeprav šibke, so bile tudi te preveč za orožarski lobi, ki jih je s pomočjo svojih kongresnikov v kali zatrl. V kongresu predlogov o prepovedi polavtomatskega orožja, omejitvi kapacitet nabojnikov in uvedbi preverjanj kupcev orožja na orožarskih sejmih in po internetu niso dali niti na glasovanje.
Obupali so aprila, ko se je tudi javno mnenje začelo spet obračati nazaj v stare tokove. Anketa televizije NBC in časopisa Wall Street Journal je januarja ugotovila, da 56 odstotkov Američanov podpira strožjo orožarsko zakonodajo, februarja jih je bilo že 61 odstotkov, nato pa je podpora začela drseti in zadnja anketa je ta mesec ugotovila padec podpore na 52 odstotkov.
Strožja zakonodaja uživa 61 odstotkov podpore pri ženskah in le 42 odstotkov pri moških. Kar 70 odstotkov temnopoltih je za strožje zakone in le 48 odstotkov belcev. Podpora med demokrati je trikrat večja kot med republikanci. O Nacionalni orožarski zvezi (NRA), ki je na tragedijo odgovorila s pozivom za oborožitev šolskega osebja po ZDA, ima pozitivno mnenje 39 odstotkov, negativno 31 in nevtralno mnenje 25 odstotkov Američanov.
Od januarja so po zveznih državah ZDA vložili okrog 1500 zakonskih predlogov glede orožja. Potrdili so jih nekaj več kot 100. Od tega so le v desetih državah zakonodajo zaostrili, v 18 pa so jo še bolj zrahljali. V Koloradu je orožarski lobi organiziral uspešen referendum za odpoklic dveh državnih senatorjev, ki sta podprla strožji zakon o orožju. Aljaska in Kansas sta sprejela zakona za razveljavitev že tako ohlapne zvezne zakonodaje glede orožja.
Po Connecticutu in drugje v ZDA danes zvonijo cerkveni zvonovi v spomin na žrtve. Ljudje prižigajo sveče, polagajo rože, se objemajo, tolažijo in spet, kot že neštetokrat, sprašujejo, zakaj, kot so se po Clomubine, Aurori, Virginii Tech, Tucsonu in drugje. S strelnim orožjem je bilo od decembra lani v ZDA ubitih 32.000 ljudi. "Otroci danes niso nič bolj varni, kot so bili 14. decembra lani. Naš odgovor na tragedijo je bil, da ne storimo nič," je za CNN povedal astronavt Mark Kelly, mož nekdanje demokratske kongresnice Gabrielle Giffords, ki je čudežno preživela strel v glavo leta 2011 v Tucsonu v Arizoni.
Pokol je sicer pomagal obogateti špekulantom, ki so takoj po njem kupili delnice orožarskih podjetij. Cena delnic je najprej padla v pričakovanju sprememb, vendar pa se na primer delnice podjetja Smith & Wesson od takrat podražile za 60 odstotkov, delnice Sturm Rugerja pa za 80 odstotkov. Dober posel bi čakal tudi tistega, ki bi si upal kupiti okrog 800.000 dolarjev vredno hišo družine Lanza. Hiša v Newtownu sicer še ni naprodaj in bo verjetno doživela enako usodo kot osnovna šola Sandy Hook, ki so jo zravnali z zemljo, kot skušajo storiti s spominom na pokol.