Havel je bil poznan predvsem kot junak žametne revolucije, ki je po štirih desetletjih strmoglavila komunizem na Češkoslovaškem. Od leta 1989 do 1992 je bil zadnji predsednik Češkoslovaške, nato pa je od leta 1993 do 2003 služil kot prvi predsednik samostojne Češke.
Havel je državo popeljal po poti demokratizacije in tržnega gospodarstva. Ko je bil na čelu države, se je Češka priključila zvezi Nato. Vstop v EU se je zgodil kmalu po njegovem odhodu s položaja predsednika, a mu svet priznava večino zaslug pri pripravi temeljev za ta dosežek.
Njegova asistentka Sabina Dancečova je sporočila, da je Havel umrl danes zjutraj v počitniški hiši na severu Češke. Vzrok smrti so bile komplikacije po dolgi bolezni, umrl pa je v spanju. Ob njem so bile takrat soproga Dagmar ter nekaj redovnic, ki so v zadnjih mesecih skrbele zanj.
Havel, sicer tudi pisatelj in dramatik, je bil poleg kajenja šibkega zdravja tudi zaradi več kot petih let, ki jih je preživel v komunističnih zaporih. Zaprt je bil neštetokrat, njegova pisma iz zapora ženi, objavljena pod naslovom Pisma Olgi, pa so postala eno njegovih najbolj znanih literarnih del.
Kljub skromnosti je avtor 18 gledaliških iger in več knjig v svojih spominih menil, da je imel "izredno usodo". "Sprašujem se, če je to - dejstvo, da je človek, miren kot jaz, imela tako pustolovsko življenje - treba pripisati dejstvu, da je življenje izreden čudež," je dejal.
Havel je bil večkrat tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir, ki je sicer ni prejel, je pa bil zato za svoja prizadevanja za mir in svobodo v svetu odlikovan s številnimi drugimi pomembnimi priznanji. Med drugim je prejel nagrado Olofa Palmeja ter najvišje civilno odlikovanje v ZDA, predsedniško medaljo svobode.