Zgodba s prepisanimi diplomami, plagiati in podobnimi krajami intelektualne lastnine je v Sloveniji postal že skoraj nacionalni šport. Zadnji primer, ki pa še ni dobil epiloga, je primer premierke Bratuškove, ki ji očitajo plagiatorstvo pri magisteriju. Zadeva je po izglasovanju zaupnice mandatarki in kasneje še vladi potihnila in ni še znano, kaj in kako se bo fakulteta odločila.
Podobnih primerov v slovenskem parlamentarizmu je bilo še več: senat mariborske pravne fakultete je poslancu PS Borutu Ambrožiču odvzel naziv magistra znanosti, stranka ga je zaradi tega izključila iz svojih vrst. Precej dolgo se je tudi vlekla afera Marinič, tega je sodišče spoznalo krivega goljufanja pri izpitu nemščine. Po obsodbi je poslanec Branko Marinič odstopil s položaja. Pred slabim mesecem se je zaradi prepisovanja in plagiatov oglasil tudi takratni minister za izobraževanje Žiga Turk, ki je dejal, da v javnosti »odmevajo primeri politikov, ki da so ponarejevali spričevala, goljufali na izpitih in prepisovali v diplomskih in magistrskih delih«. Dejal je še, da je to najbrž samo vrh ledene gore, ki da ni omejena samo na javne osebe.
Pred leti je odmeval še en podoben primer, v katerem je bil glavni doktorat nekdanjega davčnega inšpektorja Đorđa Perića. Tudi ta zgodba je obkrožila Slovenijo. Pravna fakulteta v Ljubljani je najprej priznala enakovrednost doktorata, ki ga je Perić zagovarjal na univerzi v Kragujevcu. Senat ljubljanske pravne fakultete je enakovrednost naslova preklical, ker da je bil doktorat v dobršnem delu prepisan. Po tem sklepu je tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) razveljavilo naziv doktorja znanosti.
Perić se je na ministrsko razveljavitev pritožil na upravno sodišče, ki je razveljavilo sklep ministrstva o razveljavitvi doktorskega naslova in tako ugodilo Periću. Odločitev sodišča je temeljila na interpretaciji zastaralnih rokov in ne na vsebinskih ugotovitvah, ki jih je najprej predstavil senat ljubljanske pravne fakultete. Očitki, ki še vedno letijo na Perića, so tako prav tisti iz sklepa senata pravne fakultete, ki govori o tem, da je 116 od 223 strani doktorata dobesedni prepis iz drugih del. Perić je na to odgovoril, da je »edini na tem svetu, ki je doktorat znanosti dvakrat uspešno obranil«.
Perić je bil v ospredju slovenske kronike tudi v nekaterih drugih primerih, tudi zaradi spora z nekdanjim prvim človekom Dursa Ivanom Simičem, na sodišču pa se je večkrat soočil tudi s podjetnikom Pavlom Omahnom. Med Omahnom in Perićem so letele ostre besede: Omahen je moral Periću zaradi razžalitve (obtožil ga je podkupovanja) po sklepu višjega sodišča plačati odškodnino. Tudi Perić vsekakor Omahnu ni ostal dolžan: iz zapisnika o glavni obravnavi v zadevi Momčilović (31. avgust 2010) izhaja, da je Perić pred sodiščem kot priča dejal, da sta »Omahen in Momčilović enaka, oba sta davčno okužena«. Obtožil ju je, da sta delovala tajno in z anonimkami in da sta se sedaj razkrila. V istem pričanju je Perić dodal, da je bil hospitaliziran, »in to samo zaradi tega, ker sem branil javni interes zoper take delinkvente, kot so Omahen, Zvonimir Momčilović s pomočjo Simiča«.