Strasbourg: Evropski duh Ukrajincev vzor Evropi, moramo jih podpreti

"V našem partnerstvu spoštujemo in branimo pravice vsakega posameznika ter vsakega naroda, da sam sprejema svoje odločitve. Ukrajina je neodvisna in suverena in ne sme postati žrtev geopolitičnih iger ničelne vsote ali tajnih dogovorov," je poudaril komisar Štefan Füle.

Poslanci so se z njim strinjali, obenem pa en za drugim pozivali, da je treba zagotoviti, da protesti ne bodo zatrti, da bo glas Ukrajincev slišan in da bodo lahko sami odločali o lastni usodi. EU mora stati ob strani Ukrajini in ji pomagati. Med drugim predlagajo, da v Kijev čim prej odide misija EU, ki bo sprtim stranem pomagala poiskati mirno rešitev.

"Govorimo o državi, kjer se ljudem odreka pravica do svobodne izbire. Če Moskva pritiska s carinami, trgovino, varnostnimi ukrepi, je to kršitev mednarodnega prava in to moramo jasno povedati ter se temu odločno postaviti po robu," je poudaril Elmar Brok, ki je minuli konec tedna kot del delegacije EPP obiskal protestnike v Kijevu.

"Opogumiti moramo opozicijo, civilno družbo, mirne protestnike. Ne smemo dopustiti, da jih nasilno zatrejo. Predsednik Janukovič mora prisluhniti glasu svojih ljudi in ne sosednjih držav," je še pozval. "EU mora stopiti na stran opozicije, ki ni zakoreninjena v sovjetskih časih in je proevropsko usmerjena," se je v imenu Zelenih strinjala Rebecca Harms.

Komisar je zatrdil, da je EU odločena pomagati Ukrajini. Pomagali ji bomo na poti modernizacije, tudi finančno, in pripravljeni smo uporabiti dialog EU z Rusijo za to, da jo prepričamo, da pridružitveni sporazum z Ukrajino ne bi ogrozil njenih interesov, je obljubil. A kot je trdno dodal, je sam sporazum dvostranska zadeva med EU in Ukrajino. "Časov omejene suverenosti v Evropi je konec," je poudaril.

Libor Rouček je v imenu S&D sicer pozval tudi k bolj "konkretnim načinom" pomoči vzhodnemu sosedstvu - s pospešitvijo energetskih projektov, ki bodo te države povezali z Evropo ter zmanjšali njihovo odvisnost od ruskega plina, ali z vizumsko liberalizacijo.

Obenem so se vrstile ocene, da mora EU spremeniti svoj odnos do sosednjih držav ter da predstavlja dogajanje pred, na in po vrhu v Vilniusu poraz za njeno politiko.

"Dovoliti si moramo tudi malo samokritike. Bili smo naivni v svojem odnosu do Vzhoda. Če želimo, da pridružitveni sporazumi delujejo, moramo biti bolj konstruktivni, fleksibilnejši, bolj osredotočeni na težave. Bolj odprto moramo govoriti o slonih v sobi," je menil Graham Watson (Alde) in pri tem seveda mislil na Rusijo.

Še bolj oster je bil Ryszard Antoni Legutko (ECR). Vrh v Vilniusu je bil po njegovem "ponižujoč poraz" za EU. "Glede na to, da vzhodno sosedstvo nikoli ni bili zares prioriteta EU, ni čudno, da je v tej bitki zmagala Rusija in EU izgubila."

Sicer pa so deževali izrazi občudovanja ob pogumu in evropskem duhu protestnikov v Ukrajini ter tudi ocene, da smo priča nečemu prelomnemu. "Sam sem izkusil proces temeljite preobrazbe v svoji državi. Spomnim se protestov jeseni leta 1989 v Leipzigu. In ta vikend v Kijevu sem imel povsem enak občutek," je dejal Brok.

"Kar vidimo v Ukrajini, je skoraj tako prelomno kot dogajanja pred desetimi leti. Gre za voljo ljudi za evropsko prihodnost, ki je ni mogoče zanikati," je dejal Watson.

Obenem si želi, "da bi podobno strast videli tudi med ljudmi EU, ki varnost članstva v uniji pogosto jemljejo samo za zagotovo". Tudi Harmsova, ki je bila včeraj odeta v ukrajinsko zastavo, je opozorila, da "takšnega praznovanja Evrope v uniji ne vidimo".

V četrtek bodo poslanci v Strasbourgu tudi glasovali o resoluciji o vrhu Vzhodnega partnerstva v Vilniusu in predvsem o dogajanju v zvezi z Ukrajino.