Revija Reporter
Svet

Slovenija spet na repu članic Nata po izdatkih za obrambo

STA

14. mar. 2019 13:02 Osveženo: 13:04 / 14. 3. 2019

Deli na:

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes v Bruslju predstavil poročilo za leto 2018, v katerem izpostavlja, da je Nato moderno zavezništvo, sposobno odzivanja na današnje varnostne grožnje. Poročilo vsebuje tudi zadnje podatke o ocenah obrambnih izdatkov v lanskem letu, ki kažejo, da je Slovenija znova na repu 29 članic.

Poročilo, ki je namenjeno tudi pregledu zgodovine zavezništva ob njegovi 70-letnici, izpostavlja, da je Nato sposoben odgovarjati na pereče varnostne grožnje, da se je sposoben prilagajati novim izzivom in vlagati v prihodnost.

Glede slednjega so izpostavljeni predvsem podatki o "pošteni delitvi bremen", torej o ocenjenih obrambnih izdatkih članic za lani. Ti podatki kažejo, da zadane cilje, da bi za obrambo namenili najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), izpolnjuje le sedem držav - ZDA (3,39 odstotka), Grčija (2,22 odstotka), Velika Britanija (2,15 odstotka), Estonija (2,07 odstotka), Poljska (2,05 odstotka), Latvija (2,03 odstotka) in Litva (2,0 odstotka).

Slovenija je z 1,02 odstotka BDP na 25. mestu, pred Španijo in Belgijo (po 0,93 odstotka) in Luksemburgom (0,54 odstotka). Povsem na zadnjem, 29. mestu pa je Slovenija po deležu, ki ga iz obrambnega proračuna namenja za nakup nove opreme; lani je za to namenila 8,2 odstotka obrambnega proračuna, medtem ko smernice Nata priporočajo vsaj 20-odstoten delež za ta namen.

Manj kot deset odstotkov obrambnih sredstev za nove nakupe namenjajo še Hrvaška (9,5 odstotka), Črna gora (9,7 odstotka) in Belgija (9,8 odstotka), medtem ko je lani največ sredstev, kar 41,8 odstotka obrambnega proračuna za nakup nove opreme namenil Luksemburg. Sledijo Latvija (35,4 odstotka) Romunija (34,4 odstotka), Turčija (31,6 odstotka) in Litva (30,6) odstotka. 20-odstotnega cilja sicer ne izpolnjujejo še Albanija, Češka, Grčija, Portugalska, Kanada, Danska, Nemčija in Estonija.

Gledano za Nato v celoti se sicer izdatki za obrambo po letih padanja znova povečujejo. Delež je v letu znašal 2,36 odstotka BDP. Vendar gre to predvsem na račun izdatnega ameriškega prispevka; evropske članice in Kanada skupaj namenjajo le 1,48 odstotka skupnega BDP.

Ta razlika že nekaj let močno obremenjuje predvsem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vedno znova izpostavlja, da morajo ostale zaveznice povečati svoje izdatke za obrambo. V nasprotnem primeru je že večkrat zagrozil, da bodo ZDA zavezništvo zapustile. Zaenkrat ta taktika deluje, saj zaveznice obrambne proračune krepijo.