V Bukarešti ob začetku šestmesečnega predsedovanja Svetu EU še vedno močno odmevajo besede predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je konec decembra v pogovoru za nemški tednik Welt am Sonntag podvomil o politični pripravljenosti države na to nalogo zaradi notranjepolitične razklanosti.
Romunija ima socialdemokratsko vlado pod vodstvom premierke Viorice Dancila, ki Bruslju očita, da Romunije ne obravnava pošteno, ker je vzhodnoevropska država, in desnosredinskega predsednika Klausa Iohannisa, ki romunsko vlado javno kritizira, da ni pripravljena na predsedovanje.
Država ima sicer polpredsedniški sistem; predsednik jo na primer zastopa na zasedanjih voditeljev članic unije. Juncker se bo tudi zato v petek ob tradicionalnem sestanku Evropske komisije in vlade članice, ki prevzema predsedovanje Svetu EU, v Bukarešti srečal tako s premierko kot s predsednikom, kar sicer ni v navadi.
Romunski minister za evropske zadeve George Ciamba je včeraj v Bukarešti v pogovoru s skupino dopisnikov iz Bruslja znova zatrdil, da je Romunija na predsedovanje pripravljena tako tehnično kot politično, ter poudaril, da je treba Junckerjeve besede razumeti kot izjavo o političnem življenju, da notranjepolitični boji obstajajo tudi v drugih članicah unije in da so v luči evropskih volitev nekaj povsem naravnega.
Romunsko predsedstvo pa bi bilo treba po njegovih besedah ocenjevati glede na to, kako dobro bo opravljalo vlogo poštenega posrednika v evropskem procesu odločanja.
Tudi okoljska ministrica in podpredsednica vlade iz liberalne koalicijske stranke Gratiela Gavrilescu je v povezavi z notranjepolitičnimi trenji izpostavila, da se takšne stvari dogajajo v vseh državah, ne samo v Romuniji.
Na vprašanje, ali se ji zdi Juncker pristranski in preveč na strani Iohannisa, ki je član iste, desnosredinske evropske politične družine, pa je Gavrilescujeva odgovorila, da ne želi govoriti o tem, kdo je na čigavi strani. Izpostavila je, da so to običajne stvari v volilnih kampanjah, in izrazila prepričanje, da si vsi želijo, da je romunsko predsedovanje enako dobro kot vsa druga.
V Bukarešti tudi odločno zavračajo kritike, da država ni več tako proevropska, kot je včasih bila. "Romunija je ena najbolj proevropskih držav," je izpostavila ministrica za evropske sklade Rovana Plumb. Kot v številnih državah, je tudi v Romuniji politika živahna, a treba je razlikovati med politiko in konkretnimi sektorskimi politikami, je še poudarila.
Obdobje pred začetkom romunskega predsedovanja zaznamujejo tudi bruseljske kritike sporne pravosodne reforme, ki slabi protikorupcijska pravila in je poleti sprožila val protivladnih protestov. Reforma namreč številnim politikom, med katerimi je tudi vodja vladajočih socialdemokratov Liviu Dragnea, omogoča, da se izognejo sodnim postopkom zaradi obtožb korupcije.
Obrvi dvigajo tudi navedbe o tem, da Dragnea na Sodišču EU spodbija poročilo evropskega protikorupcijskega urada Olaf o nezakonito pridobljenih evropskih sredstvih.
Zunanji minister Teodor Melescanu je v povezavi s primerom vodje romunskih socialdemokratov včeraj v Bruslju večkrat poudaril, da je treba vsakogar obravnavati kot nedolžnega, dokler mu ni dokazana krivda.
Zatrdil je tudi, da je Romunija zelo zavezana vladavini prava in da je bistveno napredovala v boju proti korupciji. Priznal je, da je nekaj problemov, a izpostavil, da je nedvomna prioriteta vlade zagotoviti državo, kjer spoštujejo vladavino prava in pravice državljanov, ter da problem korupcije ni omejen samo na Romunijo.
Romunsko predsedstvo je tudi tarča kritik, da zaradi lastnih težav s korupcijo ne bo dovolj odločno nastopilo do Poljske in Madžarske v primeru očitkov glede kršitev načel vladavine prava. V odzivu na te očitke je zunanji minister odgovoril: "Nismo šef EU." Romunija ne more sama odločati, za ukrepanje je potrebna zadostna večina članic, je spomnil.
Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po uveljavitvi nove pogodbe, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, ima zlasti simboličen pomen, vendar pa pomembno prispeva k promociji predsedujoče države.