Šok v Haagu: hrvaški obsojenec Praljak po izreku sodbe popil strup in umrl

Izrazil je tudi nezadovoljstvo in obžalovanje hrvaške vlade s pravnomočno sodbo šesterici Hrvatov za vojne zločine, ki so bili storjeni nad Bošnjaki med vojno v BiH.

Predsednik hrvaške vlade je ob začetku današnje novinarske konference na sedežu hrvaške vlade ocenil, da Praljakovo dejanje "največ govori o moralni nepravičnosti do šesterice Hrvatov iz BiH in hrvaškega naroda". Poleg sožalja družini Praljak je uvodoma izrazil sožalje žrtvam vseh vojnih zločinov, ki so bili storjeni v BiH.

Plenković je kot posebej pomembno izpostavil, da je prizivni senat haaškega sodišča julija letos pojasnil, da vsebina prvostopenjske sodbe proti šesterici Hrvatov iz leta 2013 ne pomeni nikakršnih konkretnih sklepov o sodelovanju hrvaškega državnega vrha v skupnem zločinskem načrtu in jih ne bremeni nobenih zločinov. Sodišče je ob tem potrdilo, da ni v njihovi pristojnosti, da bi ugotovili kazensko odgovornost držav.

"Hrvaška meni, da se z današnjo sodbo napačno aludira na vlogo državnega vrha v dogodkih v BiH v 90. letih. Stališče vlade je, da državni vrh v teh vojnih dogodkih nikakor ni mogel biti povezan z dejstvi in interpretacijami, ki so jih poskusili pojasniti in interpretirati v sodbi iz leta 2013," je povedal Plenković.

Obenem je dejal, da prizivni senat ni upošteval delov pritožb, ki so se nanašale na določitev skupnega zločinskega načrta. Meni, da je to v nasprotju z resničnimi dogodki med vojno v BiH. Kot absurdno je izpostavil, da v nobeni mednarodni sodbi o vojnih zločinih v BiH niso ugotovili odgovornosti nekdanjega državnega vrha Srbije.

Napovedal je, da bo hrvaška vlada sprožila pravne in politične mehanizme, da bi zavrnila navedbe iz današnje sodbe. Pojasnil je, da obstajajo elementi za revizijo postopka ter sprožitev tega vprašanja v Varnostnem svetu ZN, ki je ustanovil haaško sodišče.

Plenković je podrobno izpostavil vse oblike sodelovanja med Hrvaško in BiH v času vojne ter sporazume, ki so omogočili posredovanje hrvaške vojske proti srbskim silam v BiH. Med drugim je spomnil, da je hrvaška vojska ustavila srbsko obleganja Bihaća ter preprečila genocid, kakršen se je pred tem zgodil v Srebrenici. Izpostavil je operacijo Nevihta kot ključno za prekinitev vojne ne le na Hrvaškem, temveč tudi v BiH.

Dodal je, da je Hrvaška skrbela za tisoče beguncev iz BiH ne glede na njihovo narodnost in da je bila med prvimi državami, ki so priznale neodvisnost BiH. Poudaril je, da samostojne BiH ne bi bilo, če je ne bi podprli Hrvati na referendumu v BiH leta 1992, ko so z Bošnjaki postavili temelje za neodvisnost BiH.

Hrvaški premier je v odgovoru na novinarsko vprašanje ocenil, da sodba ne bo imela velikega vpliva na odnose med Hrvaško in BiH, ki sta, kot je dejal, prijateljski državi. Hrvatom v BiH je sporočil, da bo hrvaška vlada podpirala njihov obstoj v tej državi, vladi v Sarajevu pa, da bo Hrvaška ostala največja podpornica evropske poti BiH.

Samomor na sodišču

Predsedujoči prizivnemu senatu haaškega sodišča Carmel Agius je po več kot dvourni prekinitvi popoldne končal izrek sodbe šestim bosanskim Hrvatom zaradi zločinov med vojno v BiH. Izrek je prekinil, potem ko je obsojenec Slobodan Praljak ob izreku sodbe domnevno spil strup. Hrvaški mediji poročajo, da je nato umrl v bolnišnici.

Hrvaška tiskovna agencija Hina, ki je navajala vir blizu obsojenega generala, je poročala, da so ji potrdili, da je Praljak umrl v bolnišnici.

Sodnik Agius je pojasnil, da so izrek sodbe preselili v drugo sodno dvorano, saj je prejšnja kraj zločina in so ga nizozemske oblasti zavarovale kot kraj zločina. Nizozemske oblasti so sprožile preiskavo dogodka, poroča Hina.

Praljak je pred tem po potrditvi obsodbe na 20 let zapora vzkliknil, da ni vojni zločinec in da ne priznava sodbe, nato pa primaknil k ustom temno rjavo stekleničko ter zatrdil, da je spil strup, je poročala Hina. V neposrednem prenosu dogodka ni bilo videti, je pa bilo slišati njegovo odvetnico, da je njen klient spil strup. Nato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico.

V nadaljevanju izreka sodbe je Agius danes popoldne sporočil, da je prizivno sodišče potrdilo tudi prvostopenjske obsodbe načelniku generalštaba HVO Milivoju Petkoviću na 20 let zapora ter bivšemu šefu vojaške policije Valentinu Ćoriću na 16 ter šefu komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislavu Pušiću na 10 let.

Pred prekinitvijo je že potrdil tudi prvostopenjski obsodbi bivšemu predsedniku vlade Herceg-Bosne Jadranku Prliću na 25 let zapora in bivšemu obrambnemu ministru Brunu Stojiću na 20 let.

Sodišče je tako v prizivnem postopku potrdilo izrečene sodbe na prvi stopnji z 29. maja 2013, ko so jih spoznali za krive vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.

S tem se je na haaškem sodišču dramatično in v zmedi končal zadnji izrek sodbe in zadnja javna obravnava v 24-letni zgodovini sodišča, ki se mu mandat izteče konec leta.