Revija Reporter
Svet

V Haagu vojnega zločinca Mladića ne pustijo na zdravljenje v Rusijo

STA

13. maj. 2017 6:00 Osveženo: 10:03 / 09. 8. 2017

Deli na:

Haaško sodišče ne verjame, da bi se Mladić, če mu pustijo oditi v Rusijo, po končanem zdravljenju vrnil.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo zahtevo odvetnikov bivšega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, da bi ga začasno izpustili na prostost zaradi zdravljenja v Rusiji. Sodišče je zahtevo zavrnilo, ker kljub zagotovilom ruske vlade ni prepričano, da se bo vrnil v Haag.

Prav tako je mnenja, da je v priporu v Scheveningnu deležen ustrezne zdravstvene oskrbe, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

V zahtevi sta Mladićeva odvetnika marca letos pozvala sodišče k izdaji nujnega dovoljenja za začasno izpustitev na prostost zaradi izrednega poslabšanja zdravstvenega stanja Mladića. Zapisala sta, da je začasna izpustitev "edini razumen in human način, s katerim bi lahko zagotovili, da bo živ dočakal prvostopenjsko razsodbo".

Priložila sta medicinsko dokumentacijo in strokovna mnenja ter zagotovila ruskega veleposlaništva na Nizozemskem, da bo Rusija spoštovala vse pogoje sodišča v primeru začasne izpustitve na prostost in da mu bodo zagotavljali zaščito.

Haaško tožilstvo je nasprotovalo zahtevi obrambe, saj meni, da Mladić ne izpolnjuje pogojev za zdravljenje na prostosti, ker je bil vrsto let na begu, ko se mu je zdravje poslabšalo, sedaj pa ima v priporu ustrezno zdravstveno oskrbo.

Sodišče, ki naj bi mu novembra izreklo sodbo, je presodilo, da Mladić ne izpolnjuje pogojev za začasno izpustitev na prostost.

Mladića so po 16 letih na begu prijeli 26. maja 2011 v Srbiji na domu njegovega sorodnika. Sojenje se je začelo maja 2012, končalo pa decembra lani. Tožilstvo zanj zahteva dosmrtni zapor za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti med vojno v BiH. Obramba je zahtevala oprostilno sodbo.

Mladić zanika vse obtožbe, ki ga v enajstih točkah bremenijo za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH, med katero je med letoma 1992 in 1995 umrlo več kot 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove.