"Prepričan sem, da bo evrska skupina lahko sprejela vse potrebne odločitve v ponedeljek," je sporočil Juncker po telefonski konferenci, na kateri so finančni ministri držav v območju evra razpravljali o odprtih vprašanjih v okviru drugega programa pomoči Grčiji.
"Od včeraj je bil storjen bistven napredek," je ocenil Juncker in pojasnil, da so od dveh grških koalicijskih strank dobili trdna zagotovila glede uresničevanja zavez, da je trojka končala analizo vzdržnosti grškega dolga in da so opredeljeni potrebni dodatni prihranki v višini 325 milijonov evrov.
Po besedah šefa evrske skupine je sicer še treba doreči "specifične mehanizme za krepitev nadzora nad izvajanjem programa" druge pomoči Grčiji in zagotoviti, da bo vprašanje odplačila grških dolgov deležno prednostne obravnave.
V tem kontekstu območje evra na podlagi predloga Nemčije in Francije preučuje možnost vzpostavitve blokiranega računa za Grčijo, s katerim bi zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili vračilo posojil.
Pogovori o Grčiji sicer potekajo v senci vse pogostejšega omenjanja možnosti, da bi območje evra pustilo, da njegov najšibkejši člen bankrotira. Britanski Financial Times je danes pisal o tem, da Nemčija, Nizozemska in Finska izgubljajo potrpljenje z Grčijo ter da je država vse bliže bankrotu.
Vse pogostejše omenjanje bankrota po navedbah časnika temelji na prepričanju, da se je EU sposobna soočiti z bankrotom Grčije. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je na primer v ponedeljek dejal, da je EU na bankrot bolje pripravljena kot pred dvema letoma.
"V območju evra je veliko takih, ki nas nočejo več," pa je dejal grški finančni minister Evangelos Venizelos.
Drugi sveženj pomoči Grčiji v skladu s političnim dogovorom iz oktobra lani predvideva 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolgov.
Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov.
Prvi sveženj pomoči Grčiji, ki v treh letih predvideva do 110 milijard evrov dvostranskih posojil, je bil dogovorjen maja 2010. Grčija je bila prva članica območja evra, ki je potrebovala mednarodno finančno pomoč. Sledili sta Irska in Portugalska.
