Trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je poročilo o izvajanju fiskalnih ukrepov in strukturnih reform v Grčiji članicam območja evra predala v noči z nedelje na danes, torej takoj po potrditvi proračuna za leto 2013 v grškem parlamentu, ki predvideva za okoli 9,5 milijarde evrov rezov.
Od tega poročila je odvisno, ali bo Grčija dobila naslednji, 31,5-milijardni obrok posojila, ki ga potrebuje do 16. novembra, ko ji zapade v plačilo za pet milijard zakladnih menic, sicer ji po navedbah grških politikov grozi bankrot. V EU sicer trdijo, da 16. novembra "ne bo nikakršnega bankrota".
O poročilu bodo danes razpravljali finančni ministri držav v območju evra, a odločitve o sprostitvi omenjene tranše še ne bodo sprejeli, saj so številna vprašanja še odprta. "Dokončne odločitve še ne moremo sprejeti," je dejal Juncker in spomnil, da je v nekaterih članicah pred sprostitvijo tranše treba počakati tudi na zeleno luč parlamentov.
Glavni problem pa sta dve dodatni leti časa za izpolnitev fiskalnih ciljev, ki naj bi ju Grčija dobila v zameno za nov, drakonski varčevalni sveženj. Podaljšanje roka z leta 2014 na 2016 namreč pomoč draži, po neuradnih podatkih za od 20 do 30 milijard evrov, tako da se je treba dogovoriti tudi o tej dodatni pomoči.
Poročilo trojke v tem kontekstu poleg ocene izvajanja fiskalnih ukrepov in strukturnih reform v Grčiji vključuje tudi analizo vzdržnosti grškega dolga. Atene bi morale tega do leta 2020 znižati pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.
To je namreč cilj, ki so ga mednarodni posojilodajalci postavili ob dogovarjanju o prejšnjih pomočeh Grčiji. Mnogi so že od začetka dvomili o njegovi uresničljivosti, zdaj pa postaja z vsakim dnem bolj jasno, da je to brez dodatnih odpisov dolga neizvedljivo. Zasebni upniki so Grčiji že odpisali za okoli 107 milijard dolga.