Vodja demokratske večine Harry Reid je povedal, da druge možnosti ni bilo. "V zgodovini naše republike je bilo skupaj 168 blokad kandidatov za vladne položaje in zvezne sodnike. Polovica se jih je zgodila v zadnjih štirih letih in pol, ko je predsednik Barack Obama," je dejal.
Reid je republikancem že pred časom grozil s spremembo senatnih pravil, a so se zadeve za nekaj časa umirile, nakar se je začelo znova in Reid se je odločil za ukrep, ki se bo sicer demokratom v prihodnosti lahko maščeval, če bo v Beli hiši spet republikanski predsednik in bodo v senatu manjšina, saj potem tudi sami ne bodo mogli blokirati kandidatov.
Demokrati so s tem spremenili ravnotežje moči v korist izvršne veje oblasti in le upajo lahko, da bodo ohranili Belo hišo tudi po odhodu Obame.
Ukrep je sicer omejen, ker gre le za imenovanja kandidatov za zvezne sodnike in visoke vladne položaje, kot so ministri, šefi agencij in veleposlaniki. Pri sprejemanju zakonov in pri imenovanju vrhovnih sodnikov bo za odpravo blokade še vedno potrebna večina 60 glasov.
Ukrep sta pozdravila oba nekdanja senatorja, podpredsednik ZDA Joseph Biden in predsednik Obama. "Vladno kolesje mora delovati in republikanci so pravilo filibustra prevečkrat uporabljali na lahkomiseln in neusmiljen način," je sporočil Obama.
Z manjšino republikancev pa so na koncu glasovali tudi trije demokratski senatorji.
Zavedajo se, da se položaj lahko obrne in bodo sami žrtve tega, kar je večina zdaj potrdila. Republikanci že brusijo peresa in svarijo volivce, da jim morajo dati prihodnje leto novembra na kongresnih volitvah večino glasov, češ da bo Obama zdaj na položaje imenoval same levičarje.
Liberalnejši demokrati pa obžalujejo, da podobnega ukrepa niso sprejeli že leta 2009 in to tudi za sprejemanje zakonov, kajti potem bi lahko sprejeli veliko boljšo zdravstveno reformo, kot je ta, ki danes še vedno doživlja porodne krče in z njo niso zadovoljni ne na levici in tudi ne na desnici, čeprav je narejena po republikanskem modelu.
Ameriški senat je telo z arhaičnimi pravili, v njem pa je zaznati vse več ostrega strankarskega nastopaštva, ki je bilo doslej značilno predvsem za predstavniški dom. Do leta 1975 je lahko manjšina v senatu blokirala skoraj vse, a se to ni dogajalo pogosto.