Revija Reporter
Slovenija

EU: Slovenija »absolutno ne sme zapravljati časa«

STA

14. maj. 2013 5:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Slovenija mora za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij ukrepati naglo in odločno, predvsem za povrnitev zaupanja v bančni sektor. Tako se glasi včerajšnje sporočilo evroskupine Sloveniji. Država absolutno ne sme zapravljati časa, svari Evropska komisija in dodaja, da je prezgodaj reči, ali so načrtovani ukrepi dovolj za soočenje s problemi.

Slovenski finančni minister Uroš Čufer je predstavil prioritete nove vlade, poleg tega smo razpravljali o ugotovitvah Evropske komisije glede presežnih makroekonomskih neravnovesij v Sloveniji, je po koncu zasedanja pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Strinjali smo se, da mora slovenska vlada za odpravo presežnih neravnovesij ukrepati naglo in odločno, v prvi vrsti mora obnoviti zaupanje v bančni sektor in njegovo odpornost, je poudaril šef evroskupine.

Sicer pa bo treba po njegovih besedah na podrobnejše komentarje počakati do konca meseca, ko bo Evropska komisija predstavila ocene slovenskih načrtov za reforme in stabilnost, nato pa bo o tem evroskupina razpravljala junija.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je pojasnil, da slovenske načrte, ki so jih dobili šele konec minulega tedna, podrobno preučujejo. Spodbudno je, da je v njih precej konkretnih podrobnosti o številnih ključnih izzivih, je ocenil.

Vendar pa je po komisarjevih besedah prezgodaj reči, ali bodo načrtovani ukrepi dovolj močni in verodostojni za soočenje z velikimi izzivi, s katerimi se sooča država. Čeprav so razmere še obvladljive, Slovenija absolutno ne sme zapravljati časa, potrebno je "zelo odločno ukrepanje, brez odlašanja", je poudaril.

Bruselj bo oceno slovenskih načrtov za reforme in stabilnost predstavil 29. maja. Takrat bo tudi odločil, ali bo sprožil postopek proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij in ali ji bo za eno leto podaljšal rok za odpravo presežnega primanjkljaja.

Šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling pa je izpostavil, da se je Slovenija uspela pred nekaj dnevi financirati na trgu, kar je še en pokazatelj, da se trgi na splošno vračajo v države v periferiji, kupujejo obveznice in tudi spet financirajo bančni sistem.

Slovenijo je včeraj na kratko komentiral tudi portugalski finančni minister Vitor Gaspar, ki je dejal, da je slovenski minister predstavil precej podrobna pojasnila o strategiji za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij, ki so bila dobro sprejeta.

Medtem ko v evroskupini uradno pojasnjujejo, da bo treba na ocene o slovenskem javnofinančnem in reformnem načrtu počakati do konca meseca, so se v medijih že pojavila prva neuradna mnenja o načrtovanih slovenskih ukrepih.

Britanski Reuters je, sklicujoč se na neimenovane vire, pisal o tem, da naj bi evroskupina pritisnila na slovensko vlado, naj okrepi predlagane ukrepe za rešitev težav v bančnem sektorju in v javnih financah.

"Morali bomo pritisniti nanje. Predlagano še ni dovolj. Še vedno ne gre za dovolj dosleden in odločen program," je za Reuters neuradno povedal vir pri EU.

A slovenski viri poudarjajo, da ni minister Čufer slišal niti enega negativnega odziva na načrtovane ukrepe, in dodajajo, da gre za "čisto navadno bombico, ki je bila lansirana, še preden je minister predstavil ukrepe".

Slovenski finančni minister sicer včeraj ves dan ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja.