Rekorden naval migrantov: samo julija jih je v EU vstopilo 107.500

Kot je sporočila Agencija EU za zunanje meje Frontex, je julija zunanje meje unije prečkalo rekordnih 107.500 migrantov in beguncev, trikrat več kot julija lani. Julij že tretji mesec zapored, ko so zabeležili rekord. Junija je zunanje meje EU prečkalo 70.000 beguncev in migrantov, med katerimi prevladujejo Sirci in Afganistanci.

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je tako EU doseglo skupno 340.000 migrantov, medtem ko so jih v enakem obdobju lani našteli 123.000, v celotnem letu 2014 pa 280.000.

Direktor Frontexa Fabrice Leggeri je poudaril, da se Evropa tako sooča z izrednimi razmerami, ki od vseh članic EU zahtevajo, da podprejo države, ki se soočajo z migracijskimi pritiski na svojih mejah. V Frontexu so poudarili, da za svoje delo predvsem v Grčiji in na Madžarskem potrebujejo dodatna sredstva in več osebja.

Še donedavno je največ migrantov poskušalo Evropo doseči preko Italije, a zaradi nevarne poti čez Sredozemlje so se migracijski tokovi v zadnjem času preusmerili proti Grčiji. Tamkajšnje oblasti pa niso pripravljene na tako silovit naval migrantov. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je v Grčijo zgolj prejšnji teden prispelo skoraj 21.000 migrantov in beguncev, pol toliko kot v celem lanskem letu.

"Tempo prihodov se v zadnjih tednih stalno stopnjuje," je povedal predstavnik UNHCR William Spindler in dodal, da je julija v to državo prišlo nekaj več kot 50.000 migrantov. Med njimi je bilo več kot 80 odstotkov Sircev, ki bežijo pred državljansko vojno, medtem ko Afganistanci predstavljajo 14 odstotkov, Iračani pa tri odstotke migrantov v Grčiji.

Po nedavnih podatkih Mednarodne organizacije za migracije je preko Sredozemskega morja letos v Evropo prišlo že kakih 239.000 migrantov. Večina jih je priplula s čolni na obale Italije in Grčije, medtem ko jih je v Španijo in na Malto letos prišlo le manjše število.

Prebežniki svojo pot čez Sredozemlje pogosto plačajo z življenjem. Takšna je bila tudi usoda 49 migrantov, ki so se minuli konec tedna zadušili v podpalubju plovila na poti iz Libije v Evropo. Italijanska policija je v zvezi s tem aretirala osem domnevnih tihotapcev ljudi, osumljenih odgovornosti za njihovo smrt. Aretiranim moškim očitajo, da so žrtve obsodili na smrt s tem, ko so jih prisilili, da ostanejo v podpalubju.

Z navalom beguncev pa se ne soočajo le države na južnih mejah unije, temveč tudi nekatere v osrčju Evrope. Med njimi prednjači Nemčija, kamor naj bi po najnovejših ocenah časnika Handelsblatt letos prispelo 750.000 prosilcev za azil. Če bodo nemške oblasti to potrdile, bo to za Nemčijo letni rekord, ki bo precej presegel prejšnji vrhunec leta 1992, ko je Nemčija odprla vrata beguncem, ki so bežali pred vojnami na območju nekdanje Jugoslavije.

Nemčija se letos spopada z drastičnim porastom števila prošenj za azil, saj jih je doslej prejela že okoli 200.000, kar je toliko kot lani v celem letu. Zato ima Nemčija vse več težav pri nastanitvi vseh teh beguncev. Kot začasna zatočišča so uporabili tudi šotore in šole.

Gospodarsko močna Nemčija je glavna evropska destinacija za begunce. Lani je vsak tretji begunec v EU za azil zaprosil v Nemčiji. Druga najbolj zaželena destinacija je Švedska, ki je lani prejela 13 odstotkov vseh prošenj za azil v EU. Glede na število prebivalcev je Švedska tako prevzela največje breme.

Visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres je v intervjuju za nemški Die Welt opozoril, da Nemčija in Švedska ne moreta nositi večino bremena pri sprejemanju beguncev v Evropi. Komisar je pozval k večji solidarnosti drugih evropskih držav, ki da naj prevzamejo del odgovornosti za tiste, ki bežijo pred vojno in preganjanjem.

Številni si prizadevajo priti tudi v Veliko Britanijo. Več tisoč migrantov in beguncev zato tabori v francoskem pristaniškem mestu Calais v upanju, da se bodo od tam preko Rokavskega preliva prebili na Otok. London in Pariz bosta zato v četrtek sklenila sporazum, ki naj bi zagotovil večjo varnost migrantov. Sporazum med državama naj bi urejal predvsem vprašanja boja proti mrežam tihotapcev ljudi, trgovine z ljudmi in nezakonitega priseljevanja. Izboljšal naj bi tudi sistem humanitarne pomoči za migrante.

Z neenakomerno razporeditvijo prišlekov pa se ne ubadajo le na ravni EU, temveč tudi v posameznih državah članicah. Avstrijska vladajoča koalicija in opozicijski Zeleni so se zato dogovorili o predlogu zakona, po katerem bodo avstrijska mesta in kraji, ki se upirajo sprejemanju beguncev, prisiljeni sprejeti migrante. Po predlogu zakona, ki naj bi bil v parlamentu potrjen do oktobra, bo v sporih z deželami in občinami glede nameščanja beguncev glavno besedo dobila zvezna vlada. Svobodnjaki (FPÖ) temu ostro nasprotujejo in bodo o tem vprašanju zahtevali razpis referenduma.

Vladajoči socialdemokrati (SPÖ) in njihova koalicijska partnerka Ljudska stranka (ÖVP) ob vse močnejšem odporu lokalnih oblasti in prebivalcev iščejo rešitev za več kot 28.000 ljudi, ki so zaprosili za azil v Avstriji v prvih šestih mesecih letošnjega leta, kar je več kot v celotnem lanskem letu.