V krimskem konfliktu po besedah Rasmussena ne gre le za Ukrajino, pač pa za poskus Rusije "zavrteti čas nazaj". Kot meni, gre za željo risati nove meje, monopolizirati trge in si podvreči prebivalstvo. "In uporabiti nasilje za reševanje težav," je dejal v govoru na institutu Brookings.
"Rusija je pod vprašaj postavila svojo kredibilnost in zanesljivost kot mednarodni akter," je dodal. Moskvo je znova pozval, naj izpolni svoje mednarodne obveze. Kot je poudaril, mora biti nasilje skrajna pot, ne pa prva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Znova je opozoril, da Nato ne bo priznal nezakonite in nelegitimne priključitve Krima Rusiji. Po njegovi oceni je rusko posredovanje na Krimu del globalne strategije Moskve, saj želi z ohranjanjem nestabilnosti v regiji preprečiti državam v regiji integracijo v evroatlantsko skupnost.
Izrazil je tudi bojazen, da bo ruski predsednik Vladimir Putin šel še dlje od Krima in posredoval tudi na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rasmussen je to dejal, medtem ko so predstavniki Pentagona potrdili, da namerava ameriška vojska povečati vojaško sodelovanje z zaveznicami Nata ob meji z Rusijo.
Ne vemo več, ali je Rusija partnerica ali nasprotnica, je še dejal in napovedal, da se bo Nato na prihodnjih srečanjih osredotočil "na dolgoročne posledice ruske agresije na lastno varnost".
Ruski predsednik Putin je po nedeljskem referendumu, na katerem so prebivalci Krima prepričljivo podprli pridružitev Rusiji, v torek podpisal akt o priključitvi Krima. S podpisom dogovora sta se Rusiji pridružili dve entiteti - doslej avtonomna ukrajinska republika Krim in mesto Sevastopol, ki v Rusiji postaja mesto s federalnim statusom.
Na rusko priključitev Krima so se ostro odzvali v Kijevu, zahodne države pa so Moskvi zagrozile z novimi sankcijami.