V SMC se po Brglezovih besedah zavedajo, da bodo morali pri oblikovanju vladne koalicije sklepati nekatere kompromise, saj bo to edina pot do stabilne vlade. "Brez stabilne vlade in vsaj na zunaj relativno široke vlade s široko podporo, ki bi dodatno pripomogla k stabilnosti, bo zelo težko državi v prihodnje," je opozoril v intervjuju za današnjo izdajo časnika.
Na komentarje, da skuša SMC vtis stabilnosti doseči s privabljanjem NSi v koalicijo, da bi dobili mavrično koalicijo, Brglez odgovarja, da bi bila situacija precej lažja, če bi v parlament prišla še SLS. Kot je dejal, je iskanje kompromisa v širšem političnem spektru bolj optimalna rešitev na poti do stabilne vlade.
Točke v programu NSi, ki jih SMC ne more sprejeti, so po Brglezovih besedah privatizacija javnih dobrin ali pa nekatere rešitve, ki jih NSi ponuja na področju zdravstva, kjer njen program predvideva več privatizacije, program SMC pa več javnega zdravstva ter jasno ločnico med javnim in zasebnim.
"Glede privatizacije državnega premoženja obstaja v pogledih nekaj razlik, glede socialne kapice smo mi za delno, NSi pa socialno kapico odločno zagovarja. A bi opozoril, da še nismo v pogojih za znižanje davčne obremenitve, dokler ne zaženemo gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest," je dejal.
Po Brglezovih besedah bo morala SMC tako s poslanci kot na drugi strani s svojimi volivci skomunicirati rezultate pogajalskega procesa: "Da ne bomo zmogli v celoti realizirati svojega programa, je bilo jasno takoj po objavi volilnih rezultatov, bodo pa novi obrazi garancija, da bomo skušali stvari premikati. V političnem sistemu, kakršnega imamo, je nujno sklepati kompromise."
Za Brgleza samo zategovanje pasu ni ustrezna rešitev. Varčevalni ukrepi so potrebni, a jih je treba vedno kombinirati s pozitivnimi ukrepi. "Vsi pa vemo, da je na voljo malo manevrskega prostora," je poudaril.
"Ravnali se bomo po tem, kaj je v novi situaciji optimalno za državo," je Brglez dejal v zvezi z imenovanjem evropskega komisarja iz Slovenije. "Vsaj minimalnih meril se je treba držati pri imenovanju, ne more biti komisar kdorkoli. Kako se bo zadeva do konca razvila, še ni jasno," je dodal.
O novi hladni vojni še ne moremo govoriti, je pa položaj Rusije precej močnejši kot v času po razpadu Sovjetske zveze, pa je Brglez izpostavil v zvezi z aktualno mednarodno politiko. Po njegovih besedah zunanji minister Karl Erjavec "to razume, mogoče pa o teh stvareh malo preveč govori, misleč, da če govori za slovensko javnost, da ga druge javnosti ne bodo slišale".
"Pri teh stvareh je preprosto potrebno bolj diplomatsko ravnanje. Jasno je, da nam je strateško pomembno sodelovanje z ZDA, evropskimi državami in Rusijo, sploh v gospodarskem oziru," je opozoril Brglez. Po njegovih besedah je Slovenija ena tistih držav, ki bodo najbolj trpele, če bo prišlo do povratnih sankcij Rusije do EU.
"Ko je bila priložnost za priznanje Palestine, bi jo morali tudi priznati. Zame je bilo strašno presenečenje, ko smo se vzdržali pri tem vprašanju," pa se je Brglez dotaknil palestinskega vprašanja.