"Po temeljitem razmisleku sem se odločil, da bi ZDA morale vojaško ukrepati proti tarčam sirskega režima. To ne bo posredovanje brez konca. Ne bomo poslali vojakov. Naš ukrep bo omejen v trajanju in obsegu. Naša vojska ima zmogljivosti v regiji in načelnik štaba združenih poveljstev mi je povedal, da smo pripravljeni udariti kadarkoli se za to odločimo," je dejal Obama.
Ameriški predsednik je še dodal, da vojaška zmogljivost za izvedbo misije ni časovno občutljiva. "Učinkovita bo jutri, ali naslednji teden ali čez mesec dni. Pripravljen sem na izdajo takšnega ukaza," je dejal Obama in opisal stališče njegove vlade o napadih s kemičnim orožjem v predmestju Damaska 21. avgusta, ki je bilo objavljeno v petek. Med drugim je ponovil, da je kemično orožje predsednika Bašarja Asada pobilo več kot 1000 ljudi.
Obama je prišel pred kamere po številnih sestankih z voditelji kongresa in njegovo ekipo za nacionalno varnost, ki so trajali ves dan. Sodelovali so tudi obrambni minister Chuck Hagel, državni sekretar John Kerry, načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil general Martin Dempsey in svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice.
Čeprav meni, da kongresnega dovoljenja za vojaško akcijo ne potrebuje, pa se je Obama odločil, da bo to vseeno storil. Takšnega mnenja je, glede na ankete, tudi velika večina Američanov. Obama ni razložil kaj bo storil, če mu kongres ne bo dal dovoljenja, kot je to pred dnevi storil spodnji dom britanskega parlamenta premierju Davidu Cameronu.
"Zadnje dni smo slišali veliko besed od kongresnikov, ki želijo, da se sliši njihov glas. S tem se povsem strinjam," je dejal Obama, ki mu je v Rožnem vrtu ob strani stal podpredsednik ZDA in s tem predsednik senata Joseph Biden.
"Moje vprašanje kongresu in mednarodni skupnosti je naslednje: Kakšno sporočilo bomo poslali, če lahko diktator pobije s plinom na stotine otrok in za to ne plača cene? Mi smo ZDA in ne moremo si zatisniti oči pred tem kar se je zgodilo v Damasku. Nismo popolni, ampak naša država je bila doslej bolj, kot katerakoli druga pripravljena sprejeti odgovornosti," je med drugim dejal Obama.
"Vemo, da ni lahkih izbir. Ampak nisem bil izvoljen, da se izogibam težkim odločitvam, niti so bili zato izvoljeni člani predstavniškega doma in senata. Povedal sem vam kaj verjamem. Naša varnost in naše vrednote zahtevajo, da se ne obrnemo stran od pokola neštetih civilistov s kemičnim orožjem.
Prvi odzivi iz kongresa so pozitivni. Vodja senatnih republikancev Mitch McConnell iz Kentuckyja je dejal, da je predsednikova vloga vrhovnega poveljnika vedno trdnejša, če uživa izrecno podporo kongresa. Vodilni republikanec v odboru za mednarodne odnose Bob Corker iz Tennesseeja pa je Obamovo odločitev označil za "absolutno pravilno".
Kongres ima sedaj priložnost, da ZDA še naprej drži stran od državljanske vojne v Siriji, ali potrdi Obamov načrt omejenih napadov z raketnimi izstrelki, ali pa morda odobri še kaj več. Na primer napade na režim v pomoč opozicijskim silam.
Tiskovni predstavnik ZN Martin Nesirky je medtem prav tako včeraj v New Yorku dejal, da so inšpektorji ZN, ki so preiskovali napade s kemičnim orožjem, pripotovali na Nizozemsko, kjer se začenja proces analize zbranih podatkov in pričevanj. Za zdaj ni znano kdaj bo to končano in objavljeno. Kerry je v petek dejal, da za ZDA ni pomembno kaj bodo rekli inšpektorji, katerih mandat je le potrditev napada.
Obama je dejal, da ne namerava iti po potrditev za napad na Sirijo v Varnostni svet ZN, kjer ga čaka blokada Rusije. "Pripravljen sem ukrepati brez odobritve Varnostnega sveta ZN, ki je bil doslej povsem ohromljen in nepripravljen kaznovati Asadov režim."
Ameriški predsednik ne pričakuje, da se bodo vse države strinjale z njim, čeprav je dobil veliko "zasebnih" izrazov podpore. Vendar želi tudi javno podporo, kar bo zahteval od vseh, ki jim je mar za mednarodno pravo. Od pomembnejših držav ZDA glede vojaške akcije za zdaj trdno stoji ob strani le Francija.