Gorenak je Jazbeca pozval, naj v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrene vse potrebno proti vodstvu NLB, da bo ta odpravila vse ovire ter policiji in tožilstvu nemudoma omogočila takojšen dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za učinkovito delo na področju preiskovanja sumov kaznivih dejanj v zvezi s slabimi krediti.
V pozivu je tudi zapisal, da je že julija lani, ko je bil še minister za notranje zadeve, generalnemu državnemu tožilcu odstopil v reševanje zaupno poročilo Banke Slovenije, ki se je nanašalo na slabe kredite v bankah v državni lasti. Šlo je za sume številnih kaznivih dejanj v vrednosti več milijard evrov.
V kateri fazi preiskovanja so omenjeni sumi kaznivih dejanj, je Gorenak pred časom spraševal tudi pravosodnega ministra Senka Pličaniča, a prejel je več kot skrb vzbujajoč odgovor, so sporočili iz poslanske skupine SDS.
Pličanič je namreč zapisal, da so bila doslej vsa prizadevanja, da bi z NLB vzpostavili iskren odnos sodelovanja, neuspešna. NLB je doslej podala sedem ovadb, ki pa so bile praviloma neprimerne za nadaljevanje preiskovanja, saj iz njih ni bilo mogoče razbrati storilcev in višine gmotne škode, ki naj bi jo banka utrpela. NLB ovadbam praviloma ne prilaga nobenih dokazil, zahteve po izročitvi dokumentacije pa vztrajno zavrača, je v odgovoru Gorenaku zapisal Pličanič.
V NLB so v odzivu na poziv Gorenaka zapisali, da odločno zanikajo očitke o nesodelovanju banke v razčiščevanju odgovornosti za pretekla ravnanja. "Poudarjamo, da je prav ugotavljanje odgovornosti ena od ključnih sestavin temeljite preobrazbe banke, ki je v teku," so zapisali.
V banki, kot zagotavljajo, poteka celovit in sistemski pregled nekaj več kot 100 primerov izpostavljenosti, ki so razlog za okoli 70 odstotkov vseh izgub v zadnjih letih. Letos je bilo zaznanih več kot 30 primerov, nekateri so že zaključeni in predani pristojnim organom.
"Z organi preiskovanja in pregona v državi redno in konstruktivno sodelujemo, dosledno skladno z zakonodajo in ob upoštevanju bančne tajnosti," so poudarili.