Janković bo ostal nekaznovan, za policijo videoposnetek ni uporaben dokaz

Kot so za STA sporočili z Generalne policijske uprave (GPU), so rezultati meritev hitrosti zakonsko veljavni in uporabni le takrat, ko je hitrost merjena z merilniki, ki so tipsko odobreni ter izpolnjujejo meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve. S pomočjo amaterskih posnetkov policisti lahko verodostojnost dokazov ugotavljajo samo pri prekrških, ki se ne ugotavljajo na podlagi zakonsko veljavnih meritev.

Glede na to hitrost ni dokazljiva, če nekdo domnevno prehitro vožnjo posname, tudi če pri tem zajame še prikazovalnik hitrosti, ki je vgrajen v armaturni plošči vozila, navajajo.

Po zakonu o prekrških pa policija lahko začne postopek ugotavljanja okoliščin prekrška in verodostojnosti dokazov na podlagi posnetkov, ki jih pridobi od občanov, medijev, nadzornih kamer Darsa in podobno, če se ti nanašajo na prekrške, ki se ne ugotavljajo na podlagi zakonsko veljavnih meritev. Takšni prekrški so denimo nepravilna stran in smer vožnje ali vožnja po odstavnem pasu.

"Na podlagi ugotovitev nato prekrškovni organ odloči, če so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o prekršku oziroma podaje obdolžilnega predloga na pristojno sodišče," pojasnjujejo na GPU.

Policija sicer na avtocestnem omrežju po navedbah GPU uporablja deset stacionarnih merilnikov hitrosti in preko 20 vozil z vgrajenimi videonadzornimi sistemi Provida. Poleg tega občasno izvajajo še meritve iz nadvozov avtocest ter na mestih, kjer je mogoče postaviti mobilne radarske sisteme.

Vendar pa prehitre vožnje ne morejo ugotavljati policisti v službenih vozilih brez vgrajenih naprav za merjenje hitrosti, zato v tem primeru tudi ne morejo ukrepati. A na GPU poudarjajo, da kljub temu policisti med vožnjo lahko ugotavljajo kršitve z neposredno zaznavo, kot so pravila vožnje, uporaba smernikov in varnostnih pasov ter oprema na vozilih.

Vprašanja o tem, ali policija v primeru amaterskih posnetkov domnevno prehitre vožnje lahko ukrepa, so sprožila poročanja portala požareport.si. Slednji je namreč minuli konec tedna objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval prehitro vožnjo ljubljanskega župana in predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića na avtocesti med Koprom in Ljubljano. Janković naj bi vozil tudi do 200 kilometrov na uro, v okoli mesec dni starem videoposnetku pa je večkrat prikazan števec hitrosti na avtomobilu, ki naj bi vozilo za Jankovićem. Iz posnetka sicer ni jasno razvidno, da bi za volanom res sedel Janković.

V Pozitivni Sloveniji so za STA pojasnili, da Janković navedb omenjenega portala ne komentira. Pač pa je svojo prehitro vožnjo in tudi izrečeno globo na družbenem omrežju Twitter obelodanil kandidat za predsednika republike Borut Pahor. Policisti so ga ustavili minuli teden, ker je namesto 60 kilometrov na uro vozil 76 kilometrov na uro.

Najvišja dovoljena hitrost na avtocesti je sicer 130 kilometrov na uro, medtem ko so na nekaterih delih avtoceste omejitve tudi nižje.

Z uporabo stacionarnih merilnikov hitrosti je sicer letos policija na avtocestah ugotovila 237 prekoračitev hitrosti preko 50 kilometrov na uro, še navajajo na GPU. Dodajajo, da je za omenjene prekoračitve v skladu z zakonom o pravilih cestnega prometa zagrožena globa najmanj 400 evrov, voznik pa dobi tudi devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.