"Vse se je začelo 1. oktobra in vse se vrača k 1. oktobru," je na slovesnosti v vasici Sant Julia de Ramis na severu Katalonije dejal Torra. Tu so bili med drugim razobešeni transparenti z geslom "Ni pozabe, ni odpuščanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Več sto protestnikov, med katerimi si je večina obraze pokrila s šali, je medtem v deset kilometrov oddaljeni Gironi zasedlo železniške tire za hitre vlake. Železniški promet do mest Girona, Figueres in Barcelona, so onemogočili za okoli tri ure, so sporočile španske železnice Renfe.
V Gironi so poleg tega aktivisti s pročelja stavbe regionalne vlade odstranili špansko zastavo in razobesili katalonsko. Torra je v svojem nagovoru pohvalil njihova dejanja, rekoč da "dobro izvajajo pritisk".
Množice ljudi so medtem zasedle tudi glavne ulice mesta Lleida in prestolnice Barcelone. V slednji se je na shodu zbralo okoli 500 ljudi, ki so vzklikali "Glasovali smo in zmagali", nekateri pa so Torro pozvali k odstopu, saj naj ne bi izvajal zadostnega pritiska za neodvisnost Katalonije.
Protestniki so poleg tega blokirali tudi avtocesti AP-7, ki vodi do francoske meje, in A2, ki povezuje Barcelono in Madrid.
Španski zunanji minister Josep Borrell, sicer Katalonec, je dejal, da so Torra in katalonska vlada odgovorni za javni red. "Še naprej bomo poskušali zmanjševati napetosti ... in zahtevali, da vsak sprejme svojo odgovornost," je povedal novinarjem v Madridu.
Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont je medtem zagovornike neodvisnosti Katalonije nagovoril v video posnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih. Pozval jih je, naj "ne zaidejo z edine možne poti za življenje v polni demokraciji - dosego republike in njenega mednarodnega priznanja".
K današnjemu protestu je na spletu pozval Odbor za obrambo republike, sestavljen iz skupin državljanov, ki je bil ustanovljen za pomoč pri pripravi lanskega referenduma. "Pred letom dni smo glasovali za neodvisnost. Ukrepajmo!" so pozvali.
V Kataloniji je 1. oktobra lani kljub prepovedi španskih sodišč potekal referendum o katalonski neodvisnosti, ki jo je ob 42-odstotni udeležbi podprlo 90 odstotkov udeležencev. Policija je skušala na več voliščih glasovanje preprečiti tudi s silo, pri čemer je bilo ranjenih več kot 800 ljudi.
Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije kot "suverene, demokratične, socialne in pravne države".
Zaradi potrditve resolucije je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Razpustila je tudi katalonski parlament in razpisala nove volitve.
Leto dni po referendumu je več kot deset članov odstavljene vlade in predstavnikov civilnodružbenih gibanj zaradi organizacije referenduma še vedno v priporu oziroma v izgnanstvu, kamor so se zatekli pred pregonom. Španske oblasti jih obtožujejo zlorabe javnih sredstev in upora, zaradi česar jim grozi do 30 let zapora.