Revija Reporter
Svet

Punt v Kataloniji: zaradi aretacije Puigdemonta je blokiranih več cest

STA

27. mar. 2018 11:39 Osveženo: 12:53 / 27. 3. 2018

Deli na:

V Kataloniji danes več skupin zagovornikov neodvisnosti te španske regije blokira številne ceste. S tem izražajo nasprotovanje nedeljski aretaciji odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta v Nemčiji ter priprtju več katalonskih politikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah katalonskih prometno-informacijskih služb sta med drugim blokirani avtocesta blizu meje s Francijo ter državna cesta, ki Katalonijo povezuje z jugovzhodno špansko obalo. Puigdemontovi podporniki so davi nekaj časa blokirali tudi severno in južno vpadnico v Barcelono, a so blokado kasneje odstranili.

Proteste prirejajo Odbor za obrambo republike, sestavljen iz skupin državljanov, ki so v ponedeljek sporočile, da bodo začele cikel "stalnih protestov". "Z najnovejšimi priprtji in aretacijo Puigdemonta se je jasno izkazalo, da smo dosegli točko, s katere ni povratka," so zapisali v ponedeljkovem sporočilu za javnost.

Puigdemonta je nemška policija prijela v nedeljo na avtocestnem počivališču blizu Schleswiga na severu Nemčije v bližini meje z Dansko na podlagi evropskega pripornega naloga, ki ga je izdala Španija. Bil je na poti s Finske v Bruselj, kjer živi v izgnanstvu od lanskega oktobra, ko ga je odstavila španska vlada. Pred tem je potekal referendum o samostojnosti Katalonije, ki ga je Madrid označil za nezakonitega.

Puigdemont se je v Bruselj zatekel pred obtožbami španskega sodstva zaradi upora in vstaje, zaradi česar mu grozi do 30 let zapora.

Sodišče v nemškem Neumünstru je v ponedeljek odločilo, da Puigdemont za zdaj ostaja v priporu. O morebitni izročitvi španskim organom bo odločalo višje deželno sodišče Schleswig-Holsteina, a po poročanju nemških medijev najverjetneje ne bo odločilo v tem tednu oz. pred veliko nočjo.

Za odločitev ima sicer 60 dni časa, lahko pa zaprosi še za dodatnih 30 dni. Običajno sicer ljudi, ki jih aretirajo na podlagi evropskega pripornega naloga, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že pred iztekom tega roka izročijo državi, ki ga je izdala.

Leta 2015 je Nemčija osumljence, ki so se s tem strinjali, v povprečju izročila v 15 dneh, tiste, ki so se pritožili, pa v 42 dneh. 12 primerov na podlagi evropskega pripornega naloga pa so nemška sodišča zavrnila.

Izročitev lahko sodišče zavrne v več primerih, med drugim, če so osumljencu že sodili za isto kaznivo dejanje, je mladoleten ali je bil pomiloščen. Država lahko izročitev zavrne tudi, če kaznivega dejanja, ki ga je osumljen posameznik, ni v njeni zakonodaji.

In ravno to bi lahko bil primer Puigdemonta, ki je v Španiji obtožen upora in vstaje. Ni namreč čisto jasno, ali nemška kazenska zakonodaja pozna ti kaznivi dejanji, tudi pravni strokovnjaki so razdeljeni glede tega.

Puigdemont je sicer v Španiji obtožen tudi poneverb, kar pa nemška zakonodaja pozna. A če ga Nemčija Španiji izroči zaradi poneverb, mu lahko v domovini sodijo le zaradi tega kaznivega dejanja, je po pisanju spletnega medija Politico pojasnil profesor prava na univerzi Humboldt v Berlinu Martin Heger. V tem primeru bi bila kazen za Puigdemonta milejša.